Nove priložnosti financiranja poslovanja s tveganim kapitalom
02. 10. 2017
V sodelovanju z Evropskim investicijskim skladom in nekaterimi državami je Slovenija oblikovala srednjeevropski sklad skladov, katerega cilj je zvišati lastniške naložbe v mala in srednje velika podjetja. Za financiranje podjetij v regiji bo na razpolago najmanj 160 milijonov evrov.
Vir in informacije: Dnevnik, 11. 9. 2017, www.dnevnik.si, Avtor: Sebastjan Morozov
V sodelovanju z Evropskim investicijskim skladom in nekaterimi državami je Slovenija oblikovala srednjeevropski sklad skladov, katerega cilj je zvišati lastniške naložbe v mala in srednje velika podjetja. Za financiranje podjetij v regiji bo na razpolago najmanj 160 milijonov evrov.
Slovenskim malim in srednje velikim podjetjem se odpirajo nove možnosti financiranja poslovanja. S podpisom sporazuma o upravljanju bo namreč Slovenski podjetniški sklad vstopil v novo naložbeno pobudo, imenovano srednjeevropski sklad skladov (CEFoF - Central Europe Fund of Funds), ki ga bo upravljal Evropski investicijski sklad (EIF) iz Luksemburga. Slednji je skupaj z vladami Slovenije, Avstrije, Češke, Slovaške in Madžarske ter njihovimi nacionalnimi agencijami oblikoval sklad, katerega cilj je povečati lastniške naložbe v mala in srednje velika podjetja.
Za naložbe vsaj 160 milijonov evrov
Za naložbe v sklade zasebnega in tveganega kapitala bo v prihodnjih letih na razpolago najmanj 80 milijonov evrov. Če upoštevamo, da bodo izbrani skladi sredstva oplemenitili z zasebnim kapitalom, pa to pomeni, da bo podjetjem v regiji srednje Evrope na razpolago vsaj 160 milijonov evrov. V sklad skladov bo Slovenija vložila osem milijonov evrov, sredstva pa bo zagotovil Slovenski podjetniški sklad.
Vstop Slovenije v sklad skladov je pomembna točka v prizadevanjih države za financiranje dobrih podjetniških idej. Po začetkih, ko zaživijo podjetniške ideje, se finančne zahteve povečajo. Vloga sklada bo, da podpre tiste projekte, ki imajo globalni potencial. Med vsem državami članicami EU je Slovenija pri tveganem in zasebnem kapitalu sicer na repu lestvice, njegov delež v bruto družbenem proizvodu je 0,037 odstotka. Za predstavo, povprečje v državah EU je 0,3 odstotka.
Dostop do različnih oblik zasebnega in tveganega kapitala v Sloveniji je omogočen pod dobrimi pogoji. Toda ker je gospodarstvo ciklično, se kriza lahko ponovi, dostop do finančnih virov pa bi bil lahko ponovno otežen. Zato sklad skladov vidijo kot ustanovo, ki bi lahko blažila šoke, kakršne smo doživeli v preteklosti.
Država iztržila skoraj osemkratnik vloženih sredstev
Pri alternativnih virih financiranja je Slovenija prebila led leta 2010. Takrat je Slovenski podjetniški sklad s štirimi družbami tveganega kapitala, ki so vlagale v hitro rastoča, inovativna podjetja, vzpostavil javno-zasebna partnerstva. Skupno so investirale v 29 podjetij, izvedenih pa je bilo že nekaj uspešnih prodaj.
Od vseh naložb, ki jih je Slovenski podjetniški sklad financiral s tveganim kapitalom, je 10 odstotkov uspešnih, 60 odstotkov povprečnih, od 10 do 20 odstotkov pa slabih. Prvo financiranje naložb iz sklada skladov pričakujejo v prihodnjem letu, pri čemer napovedujejo, da bi na tej podlagi lahko nastalo 12 pravih gazel. Začetni kapital sklada skladov bo v višini 80 milijonov evrov namenjen za naložbe v pet do osem skladov tveganega kapitala, s čimer bodo privabili več institucionalnih vlagateljev v regijo srednje Evrope.
