Medijska kampanja »Uporabimo les«

Medijska kampanja »Uporabimo les« za promocijo lesa

SPIRIT Slovenija, javna agencija in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo že od leta 2013 izvajata vrsto aktivnosti za promocijo slovenskega lesa in lesenih izdelkov doma in v tujini. Te potekajo tudi v letošnjem letu, z njimi pa si prizadevamo krepiti splošno zavedanje o lesu, spodbujati uporabo lesa pri gradnji objektov in opremljanju doma, informirati javnost o prednostih lesene gradnje in rabe lesa v bivalnem okolju ter njegovem ekološkem pomenu in družbeni odgovornosti. V aprilu 2021 se je v sklopu teh aktivnosti začela medijska kampanja Uporabimo les s sloganom Izberimo slovenski les.

Slovenija ima kot tretja najbolj gozdnata evropska država v Evropi (60% procentov ozemlja je poraščeno z gozdovi) zadostne zaloge ustrezne domače surovine, zato lahko upravičene rečemo, da je les naše naravno bogastvo, dragocen obnovljiv vir ter naša strateška surovina in surovina prihodnosti.

To je še posebej ključno pri boju proti podnebnih spremembah in uresničevanju ciljev Evropskega zelenega dogovora. Evropska komisija si je namreč zadala cilj zmanjšanja neto emisij toplogrednih plinov za vsaj 55 % do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990 ter dosego podnebne nevtralnosti do leta 2050. Vse več držav zato že povečuje deleže lesa pri gradnji stavb in proizvodnji izdelkov, kjer lahko les nadomesti druge, ljudem in okolju manj prijazne materiale.

Les je kot naravno obnovljiv vir z negativnim ogljičnim odtisom mogoče ponovno uporabiti in reciklirati, pri njegovi proizvodnji in predelavi pa je potrebno bistveno manj energije kot pri drugih materialih, kar pozitivno vpliva na zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov.

Prednost lesa je tudi njegova vsestranskost, saj ga lahko uporabimo strukturno, dekorativno in za različne stavbne elemente; uporaben je torej od drobnih izdelkov do visokih stavb, sodobne tehnologije pa omogočajo vedno nove načine rabe lesa (gradnja visokih stavb, izdelava izolacijskih in kompozicijskih polimernih materialov, leseno steklo, viskoza, material za 3D tiskalnike,…).

Dober primer učinkovite rabe lesa s predelavo v izdelke, ki bodo še dolgo skladiščili CO2, je v gradbeništvu. Lesena gradnja vse bolj postaja sinonim za sodobno trajnostno gradnjo, saj lesene hiše zmanjšujejo okoljsko obremenitev, so energetsko varčne in nudijo visoko stopnjo bivalnega ugodja.

Z uporabo lesa pri gradnji in opremljanju prostorov lahko tako naredimo veliko za naše dobro počutje, za čisto okolje ter hkrati za uspešno in konkurenčno slovensko gospodarstvo.

Razvojni potencial in pomen lesne panoge je torej izjemen, tako z vidika pozitivnih okoljskih in ekonomskih vplivov, kot tudi z vidika zagotavljanja večje samooskrbe in samozadostnosti, saj ustreza načelom krožnega gospodarstva. Za Slovenijo les predstavlja veliko prednost in potencial. Letno priraste pribl. 9 mio m3 lesa, od tega posekamo okoli 6 mio m3, doma pa predelamo le okrog 1,7 mio m3 lesa. Skladno s temi spoznanji Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo na vseh ravneh podpira domačo predelavo lesa v končne izdelke z visoko dodano vrednostjo. Lesna industrija je umeščena tudi v Slovensko industrijsko strategijo 2021-2030, v kateri so opredeljeni cilji do leta 2030, in sicer povečati količino doma predelane hlodovine na 3 milijone m3 letno, doseči 30-odstotni delež lesa v vseh novih javnih stavbah in povečati prihodke od prodaje v lesni panogi na 2,5 milijarde EUR letno.

Zato bosta SPIRIT Slovenija in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo tudi v prihodnjih letih nadaljevala s sistematično in usmerjeno iniciativo za večjo porabo lesa ter krepila trg za lesne izdelke in storitve v Sloveniji in tujini ter z različnimi promocijskimi aktivnostmi spodbujala rast in razvoj ter konkurenčnost slovenske lesno predelovalne industrije.

Zanimivosti o lesu: 

  • Les deluje kot biološki filter, ki zrak očisti in osveži.
  • Les vpliva na počutje - niža srčni utrip, izboljša koncentracijo in omogoča boljši spanec.
  • V Sloveniji vsako sekundo priraste lesa za veliko garderobno omaro. Porabimo pa ga le za izdelavo njenih polic.
  • Pri nastajanju 1m3 lesa se vanj veže 0,9 tone CO2 iz ozračja.
  • Če uporabimo 1 m3 lesenih izdelkov namesto drugega materiala, zmanjšamo CO2 v ozračju v povprečju za 2 toni.
  • V lesenih izdelkih se CO2 ohranja še stoletja in celo tisočletja.
  • Ko les postane gradbeni material, pohištvo ali izdelek, še vedno v sebi skladišči vanj vezan CO2, tudi do več 100 let.
  • Masivna lesena hiša povprečne velikosti v življenjski dobi skladišči od 25 do 60 ton CO2, če pa je dodana še lesena notranja oprema, pa do 30 do 70 ton CO2.
  • 2,5 cm debela lesena plošča ima boljšo toplotno izolativnost, kot 11,4 cm debela opečna stena.
  • Za izdelavo lesenega okna je potrebno sedem krat manj energije kot za izdelavo PVC okna.
  • Les je 15-krat boljši izolator kot beton, 400-krat boljši od jekla in 1770-krat boljši od aluminija.
  • V leseni zgradbi se prebivalci počutijo prijetno že pri 18–20 C, v masivni zgradbi pa šele pri 22 do 24 C.
  • Če bi v Evropi za 10% povečali delež novozgrajenih hiš iz lesa, bi letno za 25% znižali količino CO2.

PRIHAJAJOČI DOGODKI

BROŠURE

MEDIJSKE VSEBINE

Promocijski video o lesu

Promocijski video o razstavi Čar lesa