Kakšna bodo nova pravila igre za biznis v Avstriji po novem letu
06. 12. 2016
Dobra novica za vse, ki delate v Avstriji, je, da naši severni sosedi ne bodo več tako zelo strogi pri regulaciji poklicev oziroma pri obrtnikih. Sproščena bo cela vrsta poklicev - od ključavničarjev, čevljarjev do krojačev. To pomeni, da prav posebna izobrazba in obrtno dovoljenje oziroma mojstrski izpit ne bosta več potrebna. Denimo, čevljar bo lahko vsak, brez formalne izobrazbe, trg pa že pokaže, ali nekdo slabo ali dobro zakrpa čevlje.
Vir in informacije: Finance, 7. 11. 2016, www.finance.si, Avtor: Tanja Smrekar
Pozor! Avstrijci na eni strani tujcem otežujejo posel, na drugi sproščajo pogoje za obrtnike.
Dobra novica za vse, ki delate v Avstriji, je, da naši severni sosedi ne bodo več tako zelo strogi pri regulaciji poklicev oziroma pri obrtnikih. Sproščena bo cela vrsta poklicev - od ključavničarjev, čevljarjev do krojačev. To pomeni, da prav posebna izobrazba in obrtno dovoljenje oziroma mojstrski izpit ne bosta več potrebna. Denimo, čevljar bo lahko vsak, brez formalne izobrazbe, trg pa že pokaže, ali nekdo slabo ali dobro zakrpa čevlje.
Kaj pa je slaba novica? Strožja pravila za tuje družbe. V Avstriji so precej občutljivi za - kot ga imenujejo - socialni dumping. Avstrijci namreč ne želijo nižjih plač oziroma manj posla za domačine, ki bi jih lahko izpodrinili »cenejši« Slovenci in drugi. Tako z novim letom tudi zaostrujejo pravila igre.
Katere so glavne spremembe za tuja podjetja, ki z napotenimi delavci poslujejo v Avstriji?
1. Glavna sprememba je tako imenovano jamstvo naročnika. Stranka, torej končni naročnik, bo jamčila za plače in prispevke, ki morajo biti plačani v Avstriji, če jih ne bo plačalo podjetje oziroma delodajalec. Poenostavljeno to pomeni: če bo lastnik hiše, naj bo zasebnik ali poslovni subjekt, naročil slovensko podjetje, naj mu prekrije streho, bo ta lastnik hiše jamčil za pravilno izplačane plače in prispevke. In jih bo moral v najslabšem primeru torej tudi plačati. Če bo krovec avstrijsko podjetje, tega jamstva od naročnika ne bo.
2. Če bodo inšpektorji ugotovili prenizke plače (nižje, kot jih predpisuje avstrijska zakonodaja) in če ne boste takoj izplačali primernih plač, vas lahko doleti tudi več (deset) tisoč evrov visoka kazen. Če te ne upoštevate, bo finančna policija blokirala plačila vašega naročnika in tudi plačila vam - ta bo namreč, kot je zapisano v točki 1, jamčil za plačane prispevke in plače.
3. Finančna policija (davčni inšpektorji), zdravstveni inšpektorji in inšpektorji sklada za gradbince BUAK bodo imeli več pooblastil pri nadzoru, lahko bodo zasliševali naročnike in delodajalce.
4. Inšpektorji bodo imeli dostop prav do vseh prostorov, tudi na gradbišču.
5. Če kršite pravila, lahko dobite tudi kazen, takšno, da vi ali z vami povezane osebe v Avstriji ne smejo opravljati dejavnosti do pet let.
Spremembe - tudi kazen v smislu prepovedi poslovanja - za avstrijska podjetja ne veljajo. Zato priporočajo ustanovitev avstrijskega podjetja. Ta lahko enostavno najema tudi zaposlene iz vseh držav EU in jih prijavi enako kot avstrijske rezidente.
Kaj pa sprostitev pravil?
Po drugi strani pa bodo Avstrijci za spodbuditev podjetništva deregulirali nekaj poklicev. Med njimi so krojači, avtokleparji, ključavničarji, manikerji, avtoelektričarji, usnjarji, čistilci, slaščičarji, vrtnarji, serviserji gasilnih aparatov ...
Avstrijska vlada se je že dogovorila, da bo poenostavila zakon o obrti. Do zdaj so imeli regulirane obrti, delno regulirane obrti in prosto obrt. Pri prosti obrti je zadostovala prijava na obrtnem uradu in podjetnik je lahko opravljal izbrano dejavnost. Pri reguliranih obrteh so potrebni večletna izobrazba, poklicni izpit in ponavadi tri leta prakse. Pri delno reguliranih obrteh pa je bil obseg dovoljenja omejen, zato je bil poklicni izpit omejen na določeno področje te obrti. Po novem bodo spremenili 19 delno reguliranih obrti v prosto obrt, obrti izkopa in podkovačenja pa bodo regulirane dejavnosti.
In kaj bo še novega? Tudi če se obrtnik za neko neregulirano dejavnost ne bo registriral, jo bo lahko delno izvajal. Denimo, polagalec keramike lahko zasluži 15 odstotkov prihodkov kot mizar, čeprav nima registracije za mizarja. Prijave obrti bodo brezplačne.
Spremembe se napovedujejo tudi pri reguliranih obrteh. Glede pristopa pri reguliranih obrteh ostaja vprašanje, ali je možno 16 reguliranih obrti spremeniti v proste obrti. Deregulirali naj bi 12 obrti, za katere gre, se še ne ve. Za gradbene delavce kakšnih posebnih omejitev ni.
