17. 12. 2019

Vir in informacije: Portal FinD-INFO, 10. 12. 2019, www.findinfo.si, Avtor: doc. dr. Lidija Robnik

Poslovodstvo v organizacijah, ki poslujejo z dobičkom, se po navadi konec poslovnega leta odloči, da bo nagradilo svoje delojemalce. Namen nagrade je, da se poslovodstvo zahvali svojim delojemalcem za vložen trud in doseženo poslovno uspešnost. Nagrada poslovodstva je namenjena tudi motivaciji delojemalcev za dobro delo v bodoče. Nagrado za poslovno uspešnost poznamo pod pojmi trinajsta plača, božičnica ali del plače za poslovno uspešnost.

Pomembno je, kako je posamezna vrsta nagrade obdavčena, koliko je strošek za delodajalce in koliko dobijo delojemalci nakazano na svoj transakcijski račun. Vse nagrade so obdavčene s prispevki (delodajalcev in delojemalcev) in neobdavčena nagrada z akontacijo dohodnine je lahko obračunana in izplačana samo enkrat v tekočem letu. Za obračun in izplačilo neobdavčene nagrade morajo biti izpolnjeni točno določeni pogoji, ki morajo biti sprejeti v internem pravilniku, kolektivni pogodbi dejavnosti ali pogodbah o zaposlitvi z delojemalci.

Ob koncu poslovnega leta običajno organizacije nagradijo svoje zaposlene za uspešno opravljeno delo v poslovnem letu z božičnico, trinajsto plačo ali z izplačilom dela plače za poslovno uspešnost.

V primeru, da se zaposlenim obračuna ali izplača nagrada v obliki trinajste plače ali božičnice, ne glede na višino, je obdavčena s prispevki (delodajalca - 16,10 % in delojemalca - 22,10 %) in povprečno stopnjo akontacije dohodnine. Obračunani prispevki se vštevajo v pokojninsko osnovo posameznega delojemalca.

Organizacije lahko nagradijo svoje delojemalce v obliki del plače  za poslovno uspešnost, ki jo ureja Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) in je lahko izplačana enkrat v koledarskem letu vsem upravičenim delojemalcem hkrati, če:

• imajo vsi delojemalci pri delodajalcu pravico do nagrade za poslovno uspešnost ter
• so v internem aktu - Pravilnik o izplačilu dela plače za poslovno uspešnost (Pravilnik), opredeljena merila, kriteriji ter namen obračuna in izplačila nagrade,
• je s kolektivno pogodbo dejavnosti določena merila in pogoji za obračun in izplačilo dela plače za poslovno uspešnost.

Pravilnik mora biti sprejet po postopku, ki ga določa ZDR-1, kar pomeni, da mora biti:

• javno objavljen,
• dostopen delojemalcem na vpogled ali se delojemalcem vroči kopije, kar potrdijo z svojim podpisom in
• z vsebino pravilnika morajo biti seznanjeni vsi delojemalci, kar potrdijo s svojim podpisom. V primeru, da je organiziran sindikat mora k pravilniku podati svoje mnenje.

Pomembno je, da so kriteriji in merila za izplačilo določeni enotno za vse delojemalce in da del plače za poslovno uspešnost prejmejo vsi delojemalci, ki izpolnjujejo pogoje in kriterije, ki so jim vnaprej določeni in znani.

Vsi delojemalci niso upravičeni do absolutno enakega zneska. V primeru, da navedeni kriteriji niso izpolnjeni, se nagrada za poslovno uspešnost vseeno lahko izplača, vendar  v takih primerih ne bo izvzeta iz davčne osnove dohodka iz delovnega razmerja in bo potrebno obračunati in plačati akontacijo dohodnine.

Del plače za poslovno uspešnost se obračuna in izplača do višine povprečne bruto plače v RS in je obdavčena s prispevki delojemalca (22,1 %) in delodajalca (16,1 %). V primeru, da je vrednost dela plače za poslovno uspešnost presega višino povprečne bruto plače v RSje obdavčena s povprečno stopnjo akontacije dohodnine (glede na akontacijo dohodnine pri zadnji plači).

Obračun in izplačilo del plače za poslovno uspešnost, ki je obdavčena s prispevki (delodajalca in delojemalca) in ne z akontacijo dohodnine, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

• obračun in izplačilo je samo enkrat v koledarskem letu hkrati vsem upravičenim delojemalcem,
• izplačilo mora biti v denarju,
• del plače za poslovno uspešnost mora biti določen v internem aktu delodajalca ali v kolektivni pogodbi ali pogodbi o zaposlitvi,
• določeni kriteriji in merila poslovne uspešnosti (določen % povečanja prihodkov, dobička ipd.) in
• določeni kriteriji in merila upravičenosti delojemalcev (čas zaposlitve, pričetek ali prenehanje zaposlitve med letom, višina dela plače za poslovno uspešnost, delovna doba, daljša odsotnost zaradi bolniške, porodniške, neplačani dopust ipd.).

V primeru, da bi se del plače za poslovno uspešnost izplačal v več delih je samo prvi del davčno ugoden, ostali so obdavčeni tudi z akontacijo dohodnine (ena kot božičnica ali trinajsta plača).

Primer 1: Obračun nagrade za poslovno uspešnost do povprečne bruto plače v RS

Povprečna bruto plača v RS je 1.700,00 evrov. Vsem delojemalcem se obračuna ista vrednost, ki je v višini povprečne bruto plače v RS.
Izračun:

Prispevki delojemalca = 1.700 € x 22,1 / 100 = 375,70 €

Prispevki delodajalca = 1.700 € x 16,1 / 100 = 273,70 €

Neto izplačilo zaposlenemu = (1.700,00 € – 375,70 €) = 1.324,30 €.

Strošek delodajalca = (1.700 € + 273,70 €) = 1.973,70 €.

Ob izplačilo del plače za poslovno uspešnost je potrebno prek e-davkov oddati obrazec REK 1 in vpisati vrednost pod vrsto dohodka 1152, ki se všteva v davčno osnovo.

Primer 2: Obračun nagrade za poslovno uspešnost do povprečne bruto plače v RS

Povprečna bruto plača v RS je 1.700,00 evrov. Vsakemu zaposlenemu se obračuna bruto nagrade za poslovno uspešnost, do višine bruto plače zaposlenega, ki je 2.200,00 evrov.

Del plače za poslovno uspešnost je obdavčena z prispevki delodajalca (16,1 %) in delojemalca (22,1 %) ter povprečno stopnjo akontacije dohodnine, ki se obračunani pri zadnji plači delojemalca (npr.: 28 %).

Izračun:

2.200,00 € - 1.700,00 €  = 500,00 €

500,00 € x 22,1 % = 110,50 €

500,00 € - 110,50 € = 389,50 € x 28 % = 109,06 €

2.200,00 € x 22,1 % = 486,20 €

Neto izplačilo = 2.200,00 € - 486,20 € - 109,06 € = 1.604,74 €

Prispevki delodajalca = 2.200,00 € x 16,1 % = 354,20 €.

Strošek delodajalca = 2.200,00 € + 354,20 € = 2.554,20 evrov.

Ob izplačilo del plače za poslovno uspešnost je potrebno prek e-davkov oddati obrazec REK 1 in vpisati vrednost pod vrsto dohodka1151, iREK 1101 in se všteva v davčno osnovo.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj