Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti

15. 10. 2019

14 0
Koristnost članka
14 oseb je članek označilo kot koristen.

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 19. 9. 2019, www.findinfo.si, Avtor: mag. Suzana Pisnik

Odpoved delovnega razmerja je v večini primerov eden najbolj stresnih trenutkov tako z vidika delavca kot z vidika delodajalca. Delavci se soočijo z osebno stisko zaradi izgube dohodka, delodajalec pa je velikokrat v dvomih ali postopke odpovedi pogodbe o zaposlitvi vodi na zakonsko pravilen način. Ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi se na strani delodajalca tako pojavi veliko vprašanj kot na primer ali je bil postopek odpovedi pravilno izbran in speljan, ali je imel za tovrstno odpoved utemeljene argumente, ali je dolžan izplačati odpravnino in podobno.

Torej če se osredotočimo zgolj na odpoved iz razloga nesposobnosti lahko povemo, da gre za eno izmed rednih oblik odpovedi, kjer mora delodajalec upoštevati odpovedne roke in druge roke, s katerimi lahko opraviči razloge za tovrstno odpoved. Tako mora delodajalec preden redno odpove pogodbo o zaposlitvi delavcu iz razloga nesposobnosti, delavca namreč pisno seznaniti z očitanim razlogom nesposobnosti in mu omogočiti zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči, kot to izhaja iz drugega odstavka 85. člena Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1). Pisno seznanitev lahko delodajalec opravi tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec. Pri zagovoru lahko po pooblastilu delavca sodeluje tudi predstavnik sindikata ali druga, s strani delavca pooblaščena oseba.

Razlog nesposobnosti je lahko bodisi subjektivne bodisi objektivne narave. Subjektivna nesposobnost delavca je, ko delavec ne dosega pričakovanih delovnih rezultatov, torej dela ne opravlja pravočasno, kvalitetno ali strokovno. Za objektiven razlog delavčeve nesposobnosti pa gre v primeru, ko delavec ne izpolnjuje oziroma ne more izpolnjevati pogojev za opravljanje dela iz razlogov za katere sam ni in ne more biti odgovoren.

Delodajalec mora imeti tehten in obrazložen razlog, da lahko delavcu odpove delovno razmerje iz razloga nesposobnosti. V skladu s 89. členom ZDR-1 so ti razlogi naslednji in sicer ko gre za nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov, ker delavec dela ne opravlja pravočasno, strokovno in kvalitetno, neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela, določenih z zakoni in drugimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona, zaradi česar delavec ne izpolnjuje oziroma ne more izpolnjevati pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Torej le iz zakonskih in obrazloženih razlogih, ki so take narave, da onemogočajo nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi lahko delodajalec delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi. Tako bo odpoved moral delodajalec podati najkasneje v šestih mesecih od nastanka utemeljenega razloga.

Delavec ima pravico v postopek pritegniti sindikat, katerega član je ob uvedbi postopka. Iz tega razloga mora delodajalec o tem obvestiti sindikat, ki bo lahko podal v roku osmih dni svoje mnenje na odpoved v osmih dneh. Sindikat tako lahko v omenjenem roku taki odpovedi nasprotuje in to s pisnim in obrazloženim mnenjem, če meni, da za odpoved ni utemeljenih razlogov, ali da postopek ni bil izveden skladno z določbami zakona. V takem primeru prenehanje pogodbe o zaposlitvi ne učinkuje, načeloma do preteka roka za sodno oziroma arbitražno varstvo.

V primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti je odpovedni rok:

  • do enega leta zaposlitve pri delodajalcu: 15 (petnajst) dni;
  • od enega do dveh let zaposlitve pri delodajalcu: 30 (trideset) dni;
  • nad dve leti zaposlitve: 30 (trideset) dni, ki se poveča za (dva) 2 dni za vsako izpolnjeno leto zaposlitve, a največ 60 (šestdeset) dni;
  • nad 25 (petindvajset) let zaposlitve pa znaša odpovedni rok 80 (osemdeset) dni, če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določen drugačen odpovedni rok, ki ne sme biti krajši kot 60 (osemdeset) dni.

Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti se vroča praviloma osebno v prostorih delodajalca, s priporočeno pošiljko s povratnico, z objavo na oglasnem mestu pri delodajalcu, ki je dostopno delavcu. Naslednji dan po vročeni odpovedi začne teči odpovedni rok. Po preteku odpovednega roka, pogodba o zaposlitvi preneha.

Delodajalec delavcu, ki le začasno ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela, ne more odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz tega razloga se zahteva trajno neizpolnjevanje zahtevanih pogojev.

Če delavec dela iz zdravstvenih razlogov (začasno) ne more opravljati in je nezmožen za delo, se ugotavlja upravičenost bolniškega staleža po predpisih s področja zdravstvenega zavarovanja, v kolikor pa je trajno nezmožen za delo, pa se ugotavlja invalidnost. Delodajalec ne more za delavca, ki nima posebne zdravstvene zmožnosti (začasne), kot tožnik, ugotavljati razloga nesposobnosti in mu iz tega razloga podati redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Lahko pa delodajalec v skladu z 91. členom ZDR-1 delavcu ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti istočasno ponudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi. V tem primeru se potem uporabljajo določbe ZDR-1, ki se nanašajo na redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. V tem primeru ima delavec dve možnosti in sicer ali sprejme ponudbo delodajalca in sklene novo pogodbo o zaposlitvi v roku 15 (petnajst) dni od prejema pisne ponudbe ali pa ne sprejme ponudbe delodajalca za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno zaposlitev in za nedoločen čas. V primeru, da sprejme ponudbo za ustrezno zaposlitev za nedoločen čas, nima pravice do odpravnine, obdrži pa pravico do pravnega varstva pred pristojnim sodiščem, kot v drugih primerih redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Če pa delavec ne sprejme ponudbe delodajalca za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno zaposlitev in za nedoločen čas ter mu preneha delovno razmerje, nima pravice do odpravnine po 108. členu ZDR-1.

V primeru, da delodajalec delavcu ne ponudi sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi, mora ob začetku teka odpovednega roka obvestiti zavod za zaposlovanje o odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu.

Delodajalec, ki delavcu odpove pogodbo iz razloga nesposobnosti in mu ne ponudi nove pogodbe, mora ob začetku teka odpovednega roka o odpovedi obvestiti Zavod RS za zaposlovanje. Tako ima delavec v času odpovednega roka pravico do odsotnosti z dela zaradi iskanja nove zaposlitve s pravico do nadomestila plače v trajanju najmanj dve uri na teden.  Dolžnost delodajalca v primeru odpovedi iz razloga nesposobnosti, ki delavcu ne ponudi sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi v skladu s prvim odstavkom 91. ZDR-1 in o odpovedi pogodbe obvesti zavod za zaposlovanje je ta, da delavcu omogoči odsotnost z dela najmanj en dan na teden za vključevanje v ukrepe na področju trga dela v skladu s predpisi o urejanju trga dela. Pravica delavca, kateremu delodajalec odpove  pogodbo o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, je ta, da mu je delodajalec dolžan izplačati odpravnino po 108. členu ZDR-1.

Torej, delodajalec lahko pri redni odpovedi delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi le, če obstaja utemeljen razlog, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem. Pri tem mora pisno obrazložiti odpovedni razlog in pravilno izpeljati celoten postopek prekinitve pogodbe o zaposlitvi.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne



Nazaj