27. 05. 2014

Vir in informacije: Finance, 15. 5. 2014, http://www.finance.si/, Avtor: Lana Dakić

Dolžnika, ki se vam skriva denimo v Avstriji, boste predvidoma še letos lažje našli in od njega izterjali dolg. Tudi vas bo upnik iz druge države EU izterjal lažje. Tako vsaj obljubljajo v Bruslju, kjer je ta teden padla odločitev, da se v EU uvede evropski nalog za zamrznitev bančnih računov. Z njim boste prek sodišča lahko blokirali račun dolžnika, ne da bi ta za to prej izvedel in bi mu tako uspelo prenesti denar v kakšno drugo državo. Poznavalci novo uredbo pozdravljajo kot nov korak k boljši plačilni disciplini, hkrati pa opozarjajo, da izvedbene podrobnosti še niso jasne in da se težave vedno pojavijo v praksi.

Uredba o evropskem nalogu za zamrznitev bančnih računov se bo po junijski objavi v uradnem listu EU neposredno uporabljala v vseh državah članicah, razen v Veliki Britaniji in na Danskem. S tem nalogom bodo lahko upniki (podjetja in porabniki) najprej zamrznili zneske na bančnih računih dolžnikov, nato pa izterjali čezmejni dolg.

Slovenska podjetja in podjetja iz drugih držav so pogosto selila transakcijske račune (TRR) v tujino, predvsem v države, kjer TRR niso javno objavljeni, denimo v Avstrijo, da se izognejo postopkom izterjave oziroma izvršbe. V Avstriji banke dolžniku sporočijo, da nekdo preverja njegove račune in dobroimetje. V tem času - do sodne odločbe - dolžnik lahko skrije svoje premoženje v drugo državo. Po novem pa bo to kaznivo dejanje.

Račun blokiran do odločbe sodišča

Upniki bodo po novem lahko z evropskim nalogom zamrznili račune dolžnika v EU - tudi tiste, za katere niso vedeli -, nato pa bodo lahko dolg izterjali. Račun oziroma denar je blokiran vse do končne odločbe sodišča, a pozor: da ga tudi dejansko dobite, morate dokazati terjatev na sodišču.

Kako naj bi potekal postopek

V praksi naj bi to bilo videti nekako tako:

1. upnik bo na pristojnem sodišču (ponavadi v državi, kjer ima dolžnik sedež podjetja ali kjer je bila opravljena storitev) vložil zahtevo za izdajo evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov, ob tem pa predložil dokaze, ki potrjujejo terjatev. To je lahko izdan račun, dobavnica, potrjena od dolžnika, kakšni drugi dokumenti, ki dokazujejo, da je bila opravljena storitev, ki je dolžnik ni plačal;

2. sodišče bo vlogo prejelo in naj bi odločilo v nekaj dneh (odvisno od države). Če odloči v prid upnika, izda nalog, ki ga takoj posreduje bankam v vseh državah, kjer ima dolžnik odprte račune (to bo predvidoma vidno sodišču). Banka - odvisno od države - blokira račun ali pa le zamrzne del denarja (v višini terjatve in obresti) na računu, dolžnik pa lahko razpolaga s preostalim delom - v Sloveniji bi denimo blokirala celoten račun podjetja in dolžnik ne bi mogel normalno poslovati;

3. dolžnik, ki do zdaj o tem postopku ni vedel ničesar, bo imel možnost za pritožbo v določenem časovnem obdobju (lahko nekaj dni ali nekaj tednov). Če je pritožba utemeljena, sodišče umakne blokado, sicer blokada ostaja;

4. upnik mora po blokadi pridobiti pravnomočen izvršilni naslov ali odločbo sodišča (v skladu z nacionalno zakonodajo), ki potrjuje terjatev, in na podlagi tega vložiti predlog za izvršbo;

5. sodišče na podlagi takšne odločbe sproži izvršbo. Če odločbe ni, račun odblokira.

Kako upnik dokazuje terjatev

Upnik zavaruje bančni račun, hkrati pa mora storiti vse, da začne postopke dokazovanja, da mu je dolžnik res dolžan. To lahko stori po več poteh, med drugim ima na voljo:

• evropski plačilni nalog,
• evropski izvršilni naslov,
• spor majhne vrednosti (terjatev z obrestmi znaša nekaj tisoč evrov).

Ko je pravnomočno odločeno, lahko upnik sproži postopke izvršbe v vseh državah članicah EU, kjer ima dolžnik premoženje. Evropski nalog za zamrznitev bančnih računov je predhodno zavarovanje, če obstajata tveganje in utemeljena možnost, da bo upnik v sodnih procesih proti dolžniku zmagal. Do zdaj so ob začetku sodnih postopkov dolžniki pogosto pobegnili, zdaj pa jim bo to onemogočeno.

V postopek tudi brez odvetnika

Podjetje, ki bo želelo izterjati dolg, za to predvidoma naj ne bi potrebovalo odvetnika. Enotni instrumenti so narejeni tako, da bo enoten obrazec z navodili v vseh jezikih EU. Obrazec bo upnik nato poslal na pristojno sodišče, ki bo hitro - recimo v sedmih dneh, moralo odločiti, ali se račun zamrzne ali ne. Pojasnila naj bi bila po uvedbi naloga dosegljiva na pravosodnem atlasu EU (http://skrci.me/atlas). Trajanje celotnega postopka do dejanske izvršbe pa bo odvisno od države, teoretično bi se lahko izvedlo v nekaj mesecih.

Ocenjujejo, da stroškovno takšen postopek ne bi smel biti drag, načeloma bi šlo za plačilo sodne takse. To bo zdaj razmeroma ugodno in poceni, a če nimate možnosti začeti sodnega pregona, vam tudi takšen instrument ne bo pomagal. Upniki zato morajo preveriti, ali je sploh smiselno iti v postopek. Včasih je bolje kakšno zadevo odpisati.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj