14. 01. 2014

Vir in informacije: Finance, 19. 11. 2013, www.finance.si, Avtor: Sanja Savič

Izvršnica se v praksi čedalje bolj uveljavlja kot učinkovit novejši institut zavarovanja terjatev. Izdaja izvršnice je na prvi pogled razmeroma preprosta in ni povezana z visokimi stroški. Na katere formalne oziroma bistvene sestavine izvršnice moramo biti najbolj pozorni, da bo ta pravno veljavna?

Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih, v katerem je izvršnica normativno urejena, v 39. členu določa vsebino izvršnice. Pri njenem izpolnjevanju bodite pozorni na:

1. navedbo, da gre za izvršnico - obrazec ni predpisan. Ministrstvo za finance je izdalo predlog obrazca. Svoj predlog so sprejele tudi banke prek Združenja bank Slovenije, ki je brezplačno dostopen na spletnih straneh bank;

2. podatek o dolžniku: treba je navesti ime ali firmo dolžnika, sedež ali poslovni naslov ter davčno številko. Dolžnik je lahko samo gospodarski sub­jekt domačega prava (pravna oseba ali fizična oseba z dejavnostjo), ki je vpisan v AJPES, ali javni organ;

3. podatek o upniku: treba je navesti ime ali firmo upnika, sedež ali poslovni naslov ter davčno številko. Upnik je lahko samo gospodarski sub­jekt domačega prava (pravna oseba ali fizična oseba z dejavnostjo), ki je vpisan v AJPES, ali javni organ;

4. navedbo denarne obveznosti z zneskom obresti: denarna obveznost mora biti navedena v evrih, s številko in besedo, sicer izvršnica ni veljavna. Upnik lahko zahteva izvršitev plačilne transakcije tudi za znesek, ki je nižji od zneska, na katerega se glasi izvršnica, vendar se mora o tem izreči takoj ob predložitvi izvršnice. Če se denarna obveznost obrestuje, morajo biti navedeni tudi podatki o začetku obračunavanja obresti in obrestni meri. V praksi stranke ponavadi spregledajo navedbo obresti ali pa obresti združijo z glavnico, zato bodite na to posebej pozorni;

5. dan dospelosti terjatve: v obliki dan, mesec in leto. Upnik lahko izvršnico unovči prvi naslednji dan po dospelosti terjatve. V praksi se pogosto pojavlja vprašanje, ali je mož­na združitev terjatev z različnimi pravnimi temelji do istega dolžnika v eni izvršnici. Združitev naj bi bila mogoča le, kadar se datumi dospelosti ne razlikujejo. Upnik ima pravico predložiti izvršnico v plačilo v treh letih po dospelosti obveznosti iz izvršnice;

6. kraj in datum izdaje izvrš­nice: navadno po sedežu dolžnika, ki izda izvršnico;

7. navedbo pravnega temelja za nastanek obveznosti: pravni temelj je najpogosteje pogodba ali račun;

8. podpis dolžnika: podpis zakonitega zastopnika dolžnika mora biti notarsko ali upravno overjen. Pri skupnem zastopanju podpišejo izvršnico in podpis overijo vsi zastopniki. Izvršnico lahko podpiše tudi pooblaščenec, banka v tem primeru zahteva pooblastilo z overjenim podpisom pooblastitelja;

9. navedbo dolžnikovih ponudnikov plačilnih storitev: izvršnica lahko vsebuje navedbo enega ali več ponudnikov plačilnih storitev (bank), ni pa to bistvena sestavina. Poleg navedbe firme in sedeža banke se navede tudi TRR dolžnika. Če ima dolžnik več TRR, je priporočljivo navesti seznam vseh dolžnikovih računov.

Kdaj izvršnica nima pravnega učinka

Izvršnica, ki ne vsebuje vseh zgoraj navedenih sestavin (z izjemo pod točko 9), nima pravnega učinka. V praksi banke ne preverjajo pravnega temelja, verodostojnosti podpisa zakonitega zastopnika dolžnika, trajanja obveznosti in ali je nasprotna obveznost upnika že izpolnjena, temveč le, ali izvršnica vsebuje vse bistvene sestavine ter ali ima dolžnik dovolj denarnih sredstev na računu.

V prihodnje bi lahko v praksi prihajalo do težav prav ob nepravilnostih, izhajajočih iz okoliščin, ki jih ne preverjajo niti banke niti notarji oziroma upravne enote (pri overovitvi podpisov), zlasti pri uporabi izvršnice kot izvršilnega naslova v postopku izvršbe. Banke ponavadi sprejemajo izvršnice na unovčenje vsak delavnik do določene ure, in sicer bodisi osebno bodisi po pošti. Banke zaračunavajo nadomestilo za izvajanje dejanj na podlagi izvršnice (strošek izvršitve izvršnice, strošek obračuna obresti, strošek umika izvršnice) v višini dejanskih stroškov.

Glede na izkušnje v praksi ni možno potrditi špekulacij o pozitivnih učinkih izvršnice na likvidnost družb, saj je poplačilo terjatve odvisno od dolžnikove bonitete. Nedvomno pa ima izvršnica pomembno vlogo pri ureditvi učinkovitega obvladovanja terjatev.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj