18. 06. 2013

Vir in informacije: www.izvoznookno.si, 6. 6. 2013, Avtor: Bojan Pivk

Kitajsko gospodarstvo je na pohodu. Kitajska in njena podjetja so predvsem v zadnjih 15 letih akumulirala ogromne finančne rezerve, zdaj pa se aktivno želijo spremeniti iz države, kamor se seli proizvodnja, v državo, ki kupuje tuja podjetja in vire. Slovenija je na zemljevidu kitajskih želja, vendar bi se morala Slovenija aktivneje vključiti v sodelovanje, ki bi privedlo ne le do kitajskih investicij v Sloveniji, ampak bi precej bolj odprlo kitajski trg za slovenska podjetja.

Slovenska podjetja imajo premajhne proizvodne zmogljivosti

Glavna težava slovenskih podjetij za močnejši naskok na kitajski trg je njihova majhnost, premajhne količine izdelkov oz. storitev, ki jih lahko ponudijo kitajskemu trgu. Prav okrepljeno partnerstvo s kitajskimi družbami pa bi to lahko popravilo, saj bi se lahko del proizvodnje za kitajski trg preselil prav v to državo.

EU je najpomembnejši partner Kitajske, menjava med unijo in Kitajsko pa dnevno znaša dobro milijardo evrov. Letna menjava med Slovenijo in Kitajsko dosega le "pol dnevne menjave" med EU in Kitajsko, pri čemer na slovenski izvoz odpade petina oz. šestina skupne menjave oz. okrog 80 - 90 milijonov evrov. Velika večina slovenskega izvoza odpade na različne električne stroje in turbine, tako da je priložnosti za sodelovanje veliko.

Priložnosti je veliko

Največ možnosti za sodelovanje slovenskih podjetij na kitajskem trgu je na področju dobav medicinskih in farmacevtskih izdelkov, logistike, energetike, dobave opreme za proizvodnjo hrane, kemične industrije in turizma. Posebej veliko je povpraševanje Kitajcev po luksuznih dobrinah in storitvah, kar je priložnost za številna slovenska podjetja, predvsem mala in srednja, ki ponujajo te izdelke oz. storitve. Tu gre npr. za kristal, butično pohištvo, zdravstvene usluge...

Slovenija za Kitajce zanimiva zaradi geografske lege

Slovenija za kitajska podjetja kot sam trg zaradi svoje majhnosti ni zanimiva, je pa zelo zanimiva zaradi svoje lege, križišča čezevropskih koridorjev, in pa Luke Koper. Slovenija - kot je znano - v preteklosti ni kazala pretirane zainteresiranosti za tuje naložbe, tudi za kitajske ne. Te so bolj ali manj omejene na nekaj kitajskih restavracij v Sloveniji.

Vendar, kot omenjeno, kitajska podjetja veliko vlagajo v tujino, kupujejo know-how oz. želijo sodelovanje, zato bi morali slovenski podjetniki vire financiranja za svoje projekte iskati tudi na Kitajskem. Prav tako država, denimo za financiranje infrastrukturnih projektov, npr. tudi izgradnje drugega tira železniške proge Divača - Koper, kar naj bi Kitajce v preteklosti zanimalo. Slovenija na tem področju nima preveč časa, saj naj bi se Kitajci že povezali s Hrvaško oz. se dogovarjajo za naložbe v luko v Reki in izgradnjo železnice do madžarske meje. To bi lahko močno zatreslo pozicijo Luke Koper v srednji Evropi.

Nastop na kitajski trg je relativno težak, saj gre za ogromen trg, na katerem si vsa svetovna podjetja želijo odrezati kos pogače, če ne zdaj, pa v prihodnosti. Zato je za slovenska podjetja, ki finančno niso ravno najmočnejša, dobro imeti lokalnega partnerja oz. nastopati v "grozdih" s slovenskimi in z drugimi tujimi podjetji.

Spremljati sejme in državniške obiske

Za slovenska podjetja, ki so na Kitajskem povečini neznana, je smiselno sodelovati tudi na sejmih na Kitajskem in tam navezati oz. krepiti stike s kitajskimi partnerji. Dobra priložnost za predstavitev se slovenskim podjetjem npr. obeta 18. in 19. julija, ko bo Kitajsko v okviru t. i. Zelene misije za rast skupaj s komisarjem za industrijo in podjetništvo Antoniem Tajanijem obiskal Evropski komisar za okolje Janez Potočnik.

Dodatne informacije: Več informacij najdete na spletnih straneh:

• stran Evropske komisije: http://ec.europa.eu/trade/policy/countries-and-regions/countries/china/
• kitajsko združenje industrije in trgovine http://www.chinachamber.org.cn

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj