28. 11. 2023

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 22. 11. 2023, www.findinfo.si, Avtor: mag. Mojca Kunšek

Ne glede na vse polemike in negodovanja se Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV-A) uporablja od 20. 11.2023 in s tem je tudi nastopila obveznost ustreznega evidentiranja.

Kot pogosto izpostavljeno se z novelo ZEPDSV-A širi nabor podatkov, ki jih mora delodajalec vpisovati v evidenco o izrabi delovnega časa glede na predhodno veljavni Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV), ki iz dosedanjih sedmih vrst podatkov (od 1 do 7) širi krog obveznosti na evidentiranje novih dodatnih podatkov (od 8 do 12), kot sledi:

1. podatke o številu ur,
2. skupno število opravljenih delovnih ur s polnim delovnim časom in s krajšim delovnim časom od polnega, z oznako vrste opravljenega delovnega časa,
3. opravljene ure v času nadurnega dela,
4. neopravljene ure, za katere se prejema nadomestilo plače iz sredstev delodajalca, z oznako vrste nadomestila,
5. neopravljene ure, za katere se prejema nadomestilo plače v breme drugih organizacij ali delodajalcev in organov, z oznako vrste nadomestila,
6. neopravljene ure, za katere se ne prejema nadomestilo plače,
7. število ur pri delih na delovnem mestu, za katera se šteje zavarovalna doba s povečanjem oziroma na katerih je obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, z oznako vrste statusa,
8. čas prihoda na delo in odhoda delavca z dela,
9. izraba in obseg izrabe odmora med delovnim časom,
10. opravljene ure v drugih posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa (zlasti opravljene ure nočnega, nedeljskega, izmenskega, prazničnega dela, dela v deljenem delovnem času in druge oblike razporeditve delovnega časa, določene z zakonom ali kolektivno pogodbo),
11. opravljene ure v neenakomerno razporejenem delovnem času ali v začasno prerazporejenem delovnem času in
12. tekoči seštevek ur v tednu, mesecu oziroma letu, katerega je razvidno referenčno obdobje, ki se upošteva za neenakomerno razporeditev in za začasno prerazporeditev polnega delovnega časa.

V skladu s spremembo 19. člena ZEPDSV mora delodajalec hraniti evidenco o izrabi delovnega časa in vso delovnopravno dokumentacijo, na podlagi katere se vpisujejo podatki v evidenco, na sedežu oziroma kraju opravljanja dela.

Še vedno pa velja, da v skladu s 14. členom ZEPDSV delodajalec začne voditi Evidenca o zaposlenih delavcih z dnem, ko sklene pogodbo o zaposlitvi, preneha pa z dnem, ko mu preneha pogodba o zaposlitvi. Delavec pa mora delodajalcu najkasneje v 8 dneh sporočiti vsako spremembo osebnih podatkov.

Po pojasnilu Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in mora delodajalec voditi evidenco o izrabi delovnega časa za:

• vsako fizično osebo, ki je v delovnem razmerju na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi;
• osebo, ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi opravlja delo za delodajalca ali opravlja samostojno poklicno, kmetijsko ali drugo dejavnost, pod pogojem, da ga opravlja osebno in je vključen v delovni proces delodajalca ali pretežno uporablja sredstva za opravljanje dela, ki so del delovnega procesa delodajalca, in osebo, ki pri delodajalcu opravlja delo zaradi usposabljanja.

Navedeno pa ne velja za samozaposlene, funkcionarje in poslovodje.

Na novo je tudi določena obveznost delodajalca, da delavca pisno obvesti o podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa za pretekli mesec do konca plačilnega dne ter pravica delavca, da od delodajalca enkrat tedensko zahteva, da ga pisno seznani s podatki iz evidence o izrabi delovnega časa. Delodajalec mora delavcu zagotavljati vpogled v podatke iz evidence o izrabi delovnega časa, ki se nanašajo nanj, mesečno ali tedensko pisno obvestilo o podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa pa se lahko pošlje tudi na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec. Pri tem se v skladu z 19. členom ZEPDSV za obveznost seznanitve šteje tudi neposreden elektronski dostop delavca do evidence o izrabi delovnega časa, ki ga zagotavlja delodajalec.

ZEPDSV tudi uvaja obvezno elektronsko vodenje evidence delovnega časa in sicer v treh mesecih od pravnomočnosti odločbe, vendar le za tiste delodajalce, ki jim je bila pravnomočno izrečena globa

• na podlagi 217.a člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1);
• na podlagi prvega, drugega, tretjega, četrtega ali petega odstavka 23. člena ZEPSDV – torej iz naslova nespoštovanja določb glede ustreznega evidentiranja delovnega časa ter obveščanja zaposlenih.

Elektronsko vodenje evidence delovnega časa pa lahko delodajalcu predlaga tudi sindikat, delavski svet ali delavski zastopnik, delodajalec pa se mora do predloga v skladu z 19.b členom ZEPDSV pisno opredeliti v 30 dneh. V primeru, da delodajalec predlog:

• zavrne, mora svojo odločitev pisno utemeljiti ter hkrati pisno obvestiti tudi inšpektorat, pristojen za delo. Tak predlog pa se lahko znova poda po preteku enega leta od pisne utemeljitve zavrnitve predloga.
• sprejme, začne voditi evidenco o izrabi delovnega časa elektronsko v treh mesecih od pisne opredelitve predloga.

V skladu s kazenskimi določbami je namreč lahko delodajalec (pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik) kaznovan s plačilom globe od 1.500 do 20.000 evrov, če:

• ne vodi, hrani ali posodablja evidenc,
• v evidencah navaja neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke,
• uporabi podatke iz evidenc za druge namene, kot jih določa ZEPDSV,
• ne predloži podatkov iz evidenc po določbah ZEPDSV,
• delavca pisno ne obvesti o podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa v skladu s četrtim odstavkom 19. člena ZEPDSV,
• ustrezno ne hrani evidence o izrabi delovnega časa ali dokumentacije, na podlagi katere se v evidenco o izrabi delovnega časa vpisujejo podatki.

Vir: mag. Mojca Kunšek, Delodajalci že zavezani k novim pravilom evidentiranja delovnega časa, FinD-INFO članki.

***

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj