06. 04. 2010

Objavljeno: Podjetnik, Marec 2010, www.podjetnik.si, Avtor: Tatjana Dežman Markič

Ko prenašate celotno premoženje, ste upravičeni do davčne ugodnosti, zaplete pa se, če hočete prenesti samo del dejavnosti in premoženja.

Samostojni podjetniki (v nadaljevanju: podjetnik) se pogosto odločijo za statusno preoblikovanje, in sicer največkrat v družbo z omejeno odgovornostjo (d.o.o.). Najpogostejši razlogi so: nižja obdavčitev, širitev obsega dejavnosti in s tem povečani prihodki, zaščita osebnega premoženja, saj podjetnik odgovarja z vsem svojim premoženjem, upokojitev in boljša boniteta d.o.o.-ja.

V tem prispevku se bom omejila samo na vprašanje davčnega bremena preoblikovanja dela podjetja podjetnika v d.o.o.

Možni načini preoblikovanja

Podjetnik se preoblikuje s prenosom premoženja ali dela premoženja (obrata) na d.o.o., v okviru katerega pozneje izvaja določeno dejavnost. Prenos premoženja ali dela premoženja na d.o.o. (npr. premičnih in nepremičnih sredstev – opreme, zalog, drobnega inventarja, tudi prezaposlitev delavcev) je kot postopek preoblikovanja zahteven, zato je priporočljivo pri tem najeti pomoč davčnega svetovalca.

Podjetnik mora vsaj tri mesece pred prijavo prenehanja opravljanja dejavnosti o svoji odločitvi o preoblikovanju obvestiti javnost in vse upnike, sprejeti sklep o preoblikovanju v d.o.o. ter opredeliti dejavnost in premoženje, ki se bo na družbo preneslo. Učinek preoblikovanja v d.o.o. prične z vpisom v pristojni sodni register, kar omogoča nemoteno in neprekinjeno poslovanje.

Podjetnik se lahko preoblikuje na sledeča načina:

1. s prenosom dejavnosti na nov d.o.o., ki ga je sočasno ustanovil zaradi prenosa,

2. s prenosom dejavnosti na d.o.o., ki ga je ustanovil že pred prenosom. V tem primeru se pripoji k že ustanovljeni družbi, dejavnost in premoženje te družbe pa se s tem le razširi in poveča.

Po obsegu gre lahko za prenos celotne dejavnosti in premoženja oziroma podjetja podjetnika ali pa samo dela. D.o.o. postane univerzalni pravni naslednik. To pomeni, da prevzame vse obveznosti, ki so nastale v času poslovanja podjetnika, še vedno pa nosi subsidiarno odgovornost. Navedeno daje podjetniku možnost, da mu ni treba poravnati vseh svojih obveznosti (dolgov) ali izterjati vseh terjatev, kajti novo oblikovani d.o.o. prevzame vse njegove pravice in obveznosti.

Če d.o.o. ne izpolni vseh prevzetih obveznosti, ki so nastale podjetniku v zvezi z njegovim podjetjem pred vpisom statusnega preoblikovanja v register, zanje še vedno odgovarja podjetnik kot fizična oseba z vsem premoženjem in sicer še pet let po vpisu statusnega preoblikovanja v register. Razlog je varovanje upnikov, kajti ti so sklepali posle s podjetnikom, ki za vse obveznosti odgovarja z vsem premoženjem.

Prenos podjetnikove dejavnosti na d.o.o. se smatra kot vložitev stvarnega vložka v d.o.o. Če vrednost premoženja presega vrednost 100.000 evrov, je potrebna revizija vložka.

Davčne posledice pri prenosu celotne dejavnosti

Ob prenosu dejavnosti podjetnika na d.o.o. se je v skladu z veljavnimi predpisi možno izogniti plačilu davka, ko gre za prenehanje opravljanja podjetnikove dejavnosti, čemur posledično sledi izbris iz poslovnega registra. V tem primeru ima podjetnik pravico zahtevati davčno ugodnost za prenos celotnega premoženja na d.o.o. in preneha opravljati dejavnost kot samostojni podjetnik. Eden od pogojev za to pa je, da svoj delež, ki ga je prenesel v d.o.o., kot fizična oseba obdrži najmanj 3 leta in ga nominalno ne bo zmanjšal. Davčno ugodnost je treba priglasiti pri pristojnem davčnem organu. Poleg priglasitve je treba izkazati tudi bilanco stanja, iz katere je razvidna vrednost prenesenih sredstev. Priglasitev se opravi na predpisanem obrazcu, katerega sestavni del je tudi izjava o izpolnjevanju pogojev. Pomembno je, da se priglasitev opravi najpozneje do roka za predložitev davčnega obračuna samostojnega podjetnika, ki je prenehal opravljati dejavnost. Davčni organ izda o tem potrdilo. Če pa se podjetnik odloči za preoblikovanje med davčnim letom, mora pripraviti davčni obračun na dan pred prenehanjem opravljanja dejavnosti, davčni obračun pa je treba predložiti v 30 dneh od dneva pred prenehanjem.

Nejasnosti, ko se prenaša samo del dejavnosti

Pri prehodu iz samostojnega podjetnika v d.o.o. pa v praksi ni nujno, da bi ta v celoti prenehal z dejavnostjo, saj mu Zakon o gospodarskih družbah – ZGD-1 po novem daje možnost, da prenese zgolj del svoje dejavnosti na kapitalsko družbo, v našem primeru na d.o.o. V praksi se lahko izvede tudi postopni prenos poslovanja in premoženja.

Če podjetnik prenese samo del dejavnosti na d.o.o., je Davčna uprava Republike Slovenije zavzela stališče, da davčne ugodnosti ne more uveljavljati, češ da ni izpolnjen osnovni pogoj po Zakonu o dohodnini – torej da preneha dejavnost. DURS zagovarja stališče, da z delnim prenosom podjetnik ne preneha in da se zato sredstva, ki v primeru delnega prenosa podjetja preidejo na kapitalsko družbo, obravnavajo kot odtujitev. Po takem stališču DURS-a bodo morali podjetniki, če bodo na d.o.o. prenesli samo del premoženja oziroma dejavnosti, ob tej transakciji obdavčeni. Obdavčeni bodo dobički iz naslova odtujitve sredstev, ne bodo pa upravičeni do davčne olajšave za prenesena sredstva.

V praksi se v krogu posameznih davčnih svetovalcev odpirajo dvomi glede takšnega pojasnila DURS-a. Tudi sama menim, da je v takšni situaciji za preneseni del premoženja možno uveljaviti ugodnejšo davčno obravnavo. Sredstva in druge obveznosti, ki se ne prenesejo, pa se upoštevajo kot odtujitev in so vse transakcije s temi sredstvi obdavčene, razen prenosa nepremičnin in opreme iz podjetnika v njegovo gospodinjstvo, če so bile te nepremičnine in oprema zgrajene oziroma pridobljene pred začetkom opravljanja dejavnosti.

V primeru prenosa dela premoženja podjetnika na d.o.o., ko podjetnik deluje še naprej z zmanjšanim premoženjem, pravicami ali obveznostmi, pa menim, da davčne nevtralnosti tudi za preneseni del dejavnosti ni mogoče priznati. Z davčnega stališča se v tem primeru namreč razume, da sta to dve povezani osebi. Pri ugotavljanju prihodkov in odhodkov v okviru vseh transakcij med s.p. in d.o.o. pa je treba upoštevati določila, ki veljajo za povezane osebe. Podjetnik naj ovrednoti prenesena oziroma prevzeta sredstva in obveznosti, amortizira prevzeta sredstva in izračuna dobičke in izgube v zvezi s prejetimi sredstvi in obveznostmi z upoštevanjem vrednosti na zadnji dan obdobja prenosa pri statusnem preoblikovanju podjetnika. To pa pomeni, da se pri izračunu davčne osnove pri tem zavezancu ravna na način, kot če do prenehanja opravljanja dejavnosti ne bi prišlo.

Manjka sodna praksa

Lahko sklenem, da davčna obravnava prenosa dela podjetja podjetnika postavlja z novelirano zakonodajo nove temelje obdavčitve prenosa premoženja podjetnika na d.o.o. S tem odpravlja mnoge dileme v praksi, ne pa vseh. Menim da je prenos zgolj dela premoženja podjetnika na d.o.o. mogoče obravnavati davčno nevtralno, če podjetnik sam preneha opravljati dejavnost v okviru s.p-ja. Glede na drugačno stališče DURS-a pa se bo morala oblikovati sodna praksa.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj