Dokazno breme v primeru redne in izredne odpovedi

02. 07. 2021

9 0
Koristnost članka
9 oseb je članek označilo kot koristen.

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 22. 6. 2021, www.findinfo.si, Avtor: mag. Suzana Pisnik

Ureditev dokaznega postopka v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) urejena 84. člen in je določena za potrebe spora o zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi pred specializiranim delovnim sodiščem.

Na podlagi prvega odstavka 84. člena ZDR-1 je določeno, da če redno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delodajalec, je dokazno breme na njegovi strani. Namreč Zakon o pravdnem postopku (ZPP) na katerega se sklicuje Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) določa, da mora v sodnem sporu resničnost trditev in navedb, s katerimi utemeljuje svoj tožbeni zahtevek dokazati tožeča stranka (tista stran, ki toži), medtem ko resničnost navedb in trditev, s katerimi zanika utemeljenost zahtevka, pa dokazuje tožena stranka (tista stran, ki je tožena)(1). Gre za pravilo, ki je v ZDR-1 v sporih o zakonitosti delodajalčeve odpovedi pogodbe o zaposlitvi spremenjeno tako, da delavcu, ki pred sodiščem uveljavlja nezakonito odpoved pogodbe o zaposlitvi tega ni treba dokazati, temveč mora delodajalec dokazati, da je delavcu zakonito odpovedal delovno razmerje(2). To pomeni, da je dokazno breme prevaljeno na delodajalca, torej na toženo stranko.

Na podlagi navedenega je tako delavec, ki je v delovnem sporu šibkejša stranka, razbremenjen, saj je večina dokazov pomembnih za presojo o zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi pri delodajalcu in z njimi delavec ne razpolaga. Če sodišče po izvedbi vseh predlaganih dokazov ne bo moglo ugotoviti obstoja dejstva za zakonito odpoved pogodbe o zaposlitvi, bo tako moralo na podlagi obrnjenega dokaznega bremena(3) ugotoviti, da dejstvo ni podano in da je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita(4).

Na podlagi drugega odstavka 84. člena ZDR-1 je določeno, da je v primeru izredne odpovedi dokazno breme na strani stranke, ki izredno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi. Navedeni člen določa, da je dokazno breme na tisti stranki, ki izredno odpoveduje pogodb o zaposlitvi. V praksi je tako delodajalec tista stranka, ki izredno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi. Tako bo delodajalec moral dokazati, da je bila odpoved podana na podlagi zakonsko dopustnih razlogih, v zakoniti obliki, ustrezno pravno obrazložena ter tudi delavcu ustrezno vročeno.

Če pa izredno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delavec, pa mora delavec kot tožnik v delovnem sporu dokazati, da je bil podan eden izmed zakonsko določenih razlogov za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi v skladu s 111. členom ZDR-1, ki določa razloge na podlagi katerih lahko delavec izredno odpoved pogodbo o zaposlitvi delodajalcu. Poleg tega pa mora delavec delodajalca predhodno opomniti na izpolnitev obveznosti ter o kršitvah delodajalca obvestiti tudi pristojni inšpektorat za delo. Če delodajalec ne bo v roku odpravil kršitve, pa bo imel delavec v zakonsko določenem roku možnost podati izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Poleg tega pa pravilo o obrnjenem dokaznem bremenu ne velja v premoženjskopravnem delovnem sporu. Če delavec meni, da mu delodajalec dolguje plačilo za delo preko polnega delovnega časa, mora navesti dejstva, ki to potrjujejo in v potrditev teh dejstev ponuditi dokaze(5). Dokazno breme, da je poravnal vse obveznosti do delavca iz naslova delovnega razmerja je res na delodajalcu, vendar šele, ko delavec dokaže, da je ta obveznost nastala, kar pomeni, da mora delavec dokazati, da je opravil delo preko polnega delovnega časa in koliko(6).

***

  • (1) Irena Bečan, Nataša Belopavlovič, Etelka Korpič Horvat, Barbara Kresal, Katarina Kresal Šoltes, Špelca Mežnar, Ivan Robnik, Darja Senčur Peček, Martina Šetinc Tekavc, Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem, 2., posodobljena in dopolnjena izdaja, GV Založba, 2019, str. 506.
  • (2) Irena Bečan, Nataša Belopavlovič, Etelka Korpič Horvat, Barbara Kresal, Katarina Kresal Šoltes, Špelca Mežnar, Ivan Robnik, Darja Senčur Peček, Martina Šetinc Tekavc, Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem, 2., posodobljena in dopolnjena izdaja, GV Založba, 2019, str. 506.
  • (3) Kot to določa 215. člen ZPP in sicer, če sodišče na podlagi izvedenih dokazov (8. člen) ne more zanesljivo ugotoviti kakega dejstva, sklepa o njem na podlagi pravila o dokaznem bremenu.
  • (4) Irena Bečan, Nataša Belopavlovič, Etelka Korpič Horvat, Barbara Kresal, Katarina Kresal Šoltes, Špelca Mežnar, Ivan Robnik, Darja Senčur Peček, Martina Šetinc Tekavc, Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem, 2., posodobljena in dopolnjena izdaja, GV Založba, 2019, str. 507.
  • (5) Sodba Vrhovnega sodišča VSRS Sklep VIII Ips 191/2018 z dne 21.05.2019.
  • (6) Sodba Vrhovnega sodišča VSRS Sklep VIII Ips 191/2018 z dne 21.05.2019.

***

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne



Nazaj