02. 10. 2012

Vir in informacije: http://podjetnistvo.finance.si/, 16. 9. 2012, Avtor: Janez Tomažič, Ksenija Koren, Lana Dakić, Tanja Smrekar

Z novim letom bo poslovanje zaradi tretjega svežnja nekoliko lažje in cenejše

Tretji sveženj za rast poleg administrativnih sprememb in poenostavitev prinaša cenejši plin, mikro posojila za podjetja, nižje komunalne prispevke za novogradnje, hitrejše umeščanje industrijskih objektov, pavšalne davke za mikro podjetja, cedularne davke za oddajanje nepremičnin. V svežnju ni večjih razpisov denimo za gradbeništvo, po napovedih bo seznam določen do konca leta, bo pa izvedba morda sprostila naložbe, ki stojijo zaradi administrativnih ovir.

Kaj se bo spremenilo v poslovanju podjetij, ko bodo sprejeti napovedani ukrepi:

1. Razkritje davčnih dolžnikov in sankcioniranje »brisanja« računov

Davčna in carinska uprava bosta enkrat na mesec objavili seznam imen dolžnikov (fizičnih in pravnih oseb), pri katerih bo dolg presegel pet tisoč evrov, zamuda pri plačilu pa bo daljša od 90 dni.

S 1. januarjem 2013 bo vlada uvedla kazni za podjetja, ki uporabljajo programsko opremo za brisanje že izdanih računov.

2. Cedularna obdavčitev najemnin

Z letom 2013 uvedena cedularna obdavčitev najemnin pomeni, da najemodajalec (posameznik) plača davek, ki pa ni odvisen od njegovih prihodkov (tako kot pri dividendah). Stopnje ministrstvo za finance še ni razkrilo. Normirane stroške bodo s 40 znižali na 10 odstotkov, z možnostjo uveljavljanja dejanskih stroškov na podlagi predloženih računov, plačanih brezgotovinsko.

3. Pavšalna obdavčitev mikro podjetij

Z letom 2013 se bo začelo pavšalno obdavčevanje podjetij in samostojnih podjetnikov s prihodki do 50 tisoč evrov letno. Davčna osnova podjetja, ki se priglasi v sistem, se ugotavlja na podlagi davčno priznanih prihodkov in normiranih odhodkov, dejanski stroški, davčne olajšave in davčna izguba se ne priznajo. Vodenje evidenc za taka podjetja bo poenostavljeno.

4. Hitrejše vračilo DDV za uvoznike

Uvozniki morajo zdaj načeloma takoj ob uvozu plačati DDV, povrnjenega pa lahko dobijo šele v mesecu po poročanju, tako da morajo ta plačila sami financirati. S širšo uporabo sistema obračuna uvoznega DDV prek obračuna DDV se zmanjša in/ali poenostavi obveznosti zavezancev, ki opravljajo dejavnost, v zvezi s katero imajo pravico uveljavljati odbitek DDV.

5. Turistična taksa bo višja

Spremenila se bo višina turistične takse, in sicer se bo zvišala do 1,3 evra (do zdaj evro). Spremembe so predvidene tudi na področju turistične takse za lastnike počitniških hiš, počitniških stanovanj in plovil, močno bodo poenostavljeni pogoji za opravljanje dejavnosti organiziranja in prodaje turističnih aranžmajev.

6. Avtorske pravice

Zaradi konkurence kolektivnih organizacij, ki bi nastala z novo ureditvijo, bodo uporabniki lahko izbirali, s katero organizacijo bodo sklenili pogodbo; predlog omogoča tudi individualno upravljanje pravic, tako da bodo lahko uporabniki sklepali pogodbe tudi z individualnimi nosilci pravic; elektronsko poslovanje kolektivnih organizacij bi olajšalo poslovanje uporabnikov s kolektivnimi organizacijami in zagotovilo večjo preglednost delovanja kolektivnih organizacij.

7. Združitev prostorske zakonodaje v enoten predpis

Namen združitve zakonodaje je ustvariti bolj pregleden, aktualen in notranje skladen predpis ter prenoviti in izboljšati nekatere dele te zakonodaje (denimo opremljanje zemljišč za gradnjo in komunalni prispevek), hkrati pa zmanjšati število potrebnih podzakonskih aktov s ciljem poenostavitve postopkov izdaje gradbenih dovoljenj. Združitev zakonodaje s področja urejanja prostora v enoten predpis.

8. Zakon o nepremičninskih evidencah

Povezava oziroma združitev zemljiškega katastra in zemljiške knjige.

9. Uredba o državnih prostorskih načrtih (DPN) za nekatere večje infrastrukturne projekte poglavitne rešitve:

DPN za hidroelektrarno Mokrice, DPN za glavno cesto Hrastnik–Zidani most–Radeče in preložitev glavne ceste Rimske Toplice–Zidani most–Radeče, DPN za preložitev regionalne ceste skozi Železnike in vodnogospodarske ureditve za zagotavljanje poplavne varnosti Železnikov, DPN za državno cesto od AC A2 (Novo mesto) do priključka Maline (tretja razvojna os, jug), DPN za obvoznico Tolmin, DPN za daljnovod Brestanica–Hudo, DPN za prenosni plinovod M6 Ajdovščina–Lucija, DPN za prenosni plinovod Trojane–Hrastnik, DPN za vodnogospodarsko ureditev reke Dravinje od Stogovcev do Koritnega, spremembe in dopolnitve DPN za drugi tir železniške proge Divača–Koper.

10. Znižanje trošarin na zemeljski plin za podjetja za polovico

Trošarina na zemeljski plin za podjetja, uvedena leta 2010, se bo znižala za polovico.

11. Deregulacija obrtnih dejavnost

Odprava vstopnih pogojev za obrtne dejavnosti, za katere ni potrebe oziroma javnega interesa za njihovo regulacijo, tako imenovane neregulirane obrtne dejavnosti. S sprejetjem uredbe se tako s seznama reguliranih obrtnih dejavnosti črtajo obrti podobne dejavnosti in dejavnosti, za katere ni zahtevana ustrezna poklicna usposobljenost. Pridobitev obrtnega dovoljenja in vpis v obrtni register sta zahtevana samo za regulirane obrtne dejavnosti, ki jih določi vlada z uredbo.

12. Podpora tržnemu združevanju kmetijskih proizvajalcev

Sprejetje uredbe o podpori tržnemu združevanju pridelovalcev v primarni kmetijski proizvodnji, ki bo predvidela sofinanciranje zaposlitve organizatorja skupnega trženja za primarne pridelovalce v sektorjih prireje prašičjega mesa, sveže zelenjave, sadja, hmelja in ekološke pridelave. Na podlagi omenjene uredbe bo izveden javni razpis.

13. Presoja vplivov predpisov na gospodarstvo

Država bo uvedla tako imenovani test MSP. S preizkusom bodo presodili vpliv spremembe posameznega zakonskega predpisa na mala in srednja podjetja (MSP), saj so ta ranljivejša od velikih. Test MSP bo postal obvezni del priprave gradiv vlade in s tem sestavni del vseh predpisov, ki bodo v letu 2013 obravnavani po rednem postopku, v letu 2014 pa vseh predpisov, ne glede na vrsto obravnave.

14. Oddaja koncesije za avtoceste

Ministrstvo za infrastrukturo bo objavilo mednarodni razpis za upravljanje avtocest v Sloveniji. Koncesionarji bodo zavezani, da nadaljujejo vlaganja v slovenski avtocestni križ. Zanimanje za koncesijo se je že pojavilo, neuradno pa je slišati za vlagatelje iz Kanade in Avstralije. S koncesnino bi dobili denar za vlaganja v dokončanje avtocestnega omrežja.

15. Mikro posojila za podjetja

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo načrtuje sistem mikro posojil za mikro in mala podjetja, ki bi zapolnil vrzeli na trgu finančnih virov s ponudbo neposrednih posojil in z dejavno vlogo Slovenskega podjetniškega sklada (SPS) in SID banke. Posojila bodo namenjena posojilno sposobnim malim podjetjem, družbam, ki zaposlujejo do 50 ljudi, pri čemer letni prihodek od prodaje ali letna bilančna vsota podjetja ne bo smela presegati deset milijonov evrov. SPS in SID banka bosta zagotavljala dolgoročna posojila do 25 tisoč evrov za mala podjetja po ugodnih pogojih financiranja ter z omejitvijo izvajanja čezmernih postopkov odobritve posojila za mala podjetja. Posojilo bo imelo status pomoči de minimis. Mala podjetja bodo lahko oddala vlogo v skladu z objavljenim razpisom. Osnovni posojilni potencial posojilnega sklada je ocenjen do 10 milijonov evrov.

16. Pospešeno podeljevanje pravic za rabo vode

Vlada načrtuje odpravo dolgoletnih zaostankov pri podeljevanju pravic za rabo vode. Julija sprejeta novela zakona o vodah je prinesla olajšave v postopkih za pridobitev vodne pravice za določene manj zahtevne rabe vode, za katere ni treba več podeljevati koncesij, temveč je uveden preprostejši postopek pridobitve vodnega dovoljenja. Povečani prilivi vodnega sklada iz naslova koncesijskih dajatev, ki jih ocenjujejo na okoli pet milijonov evrov letno, naj bi omogočili izvajanje večjega obsega vlaganj v vodno infrastrukturo.

Na kmetijskem ministrstvu je v postopkih ta hip 71 pobud za podelitev koncesije za tovrstne zahtevnejše rabe vode.

Do konca leta 2012 bo rešenih 33 pobud za podelitev koncesij za zahtevnejšo rabo vode:

• 28 koncesij za rabo podzemnih termalnih voda (zdajšnja vrednost 1,7 milijona evrov)
• pet koncesij za stekleničenje vode (zdajšnja vrednost približno milijon evrov).

17. Zakon o igrah na srečo

S spremembo zakona o igrah na srečo (ZIS) bo država omogočila tujemu oziroma zasebnemu kapitalu vstop v državni Hit. Zmanjšati namreč namerava delež države in lokalnih skupnosti v koncesionarjih. Po naših neuradnih informacijah vlada išče kupca za novogoriški Hit, zanimanje pa naj bi pokazali Švicarji.

Vlada napoveduje tudi strožja pravila pri podeljevanju koncesij in okrepitev sistema nadzora. Čas podeljevanja dovoljenj za nove igralne naprave bi se lahko skrajšal z nekaj dni na nekaj ur. Z regulacijo do zdaj nereguliranih oblik izvajanja iger na srečo nameravajo zajeziti nezakonite igralnice in posodobiti regulacijo spletnih iger na srečo. Igralniške družbe bodo verjetno v predlogu pogrešale nižje davke in koncesnine.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj