24. 09. 2019

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 16. 9. 2019, www.findinfo.si, Avtor: Eva Zabukovec, odvetnica

Delovna razmerja se, skladno z veljavno zakonodajo, praviloma sklepajo za nedoločen čas. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) pa predvideva tudi možnost sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas pod zakonsko določenimi pogoji.

Kot navedeno zgoraj se pogodba o zaposlitvi za določen čas lahko sklene le izjemoma, in sicer v primeru, da je podan eden od taksativno naštetih razlogov v 54. členu ZDR-1. Med pogostejšimi razlogi, zaradi katerih delodajalci sklepajo pogodbe o zaposlitvi za določen čas, so predvsem nadomeščanje začasno odsotnega delavca, začasno povečan obseg dela, opravljanje sezonskega dela, zaposlitev poslovodne osebe ali prokurista, idr. Poleg ZDR-1 pa lahko dodatne razloge za zakonito sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas določa tudi veljavna kolektivna pogodba.

Poleg predpisanih zakonitih razlogov za sklepanje delovnih razmerij za določen čas ZDR-1 določa še dodatno omejitev, in sicer omejuje trajanje takšnega delovnega razmerja. Delovno razmerje se lahko sklene za čas, ki je potreben, da se delo opravi. Dodatno pa 2. odstavek 55. člena ZDR-1 določa, da delodajalec ne sme skleniti ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas za isto delo, katerih neprekinjen čas trajanja bi bil daljši kot dve leti, razen v primerih, ki jih določa zakon. Pri navedeni omejitvi trajanja zaposlitve za določen čas pa je potrebno poudariti, da se v primeru ugotavljanja dejstva, ali posamezen delavec opravlja isto delo, upošteva delo, ki ga ta delavec dejansko opravlja, in ne morebiti naziv delovnega mesta v pogodbi o zaposlitvi. V tej zvezi ZDR-1 v 6. odstavku 55. člena še dodatno določa, da trimesečna ali krajša prekinitev ne pomeni prekinitve zaporednega sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas.

V primeru, da delodajalec sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas v nasprotju z določbami ZDR-1 ali kolektivne pogodbe, ima delavec možnost, da vloži tožbo na pristojno sodišče, s katero zahteva transformacijo delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas. Navedeno izhaja iz 56. člena ZDR-1, ki določa, da če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom ali kolektivno pogodbo ali če ostane delavec na delu tudi po poteku časa, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, se šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.

V odločbi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju: VSRS) opr.št. VIII Ips 87/2017 z dne 21.11.2017 je sodišče med drugim navedlo: »Ker v pogodbi o zaposlitvi za določen čas razlog za sklenitev pogodbe ni bil naveden, je bila pogodba sklenjena v nasprotju z zakonom. To posledično pomeni, da je bila sklenjena za nedoločen čas.« Nadalje je potrebno poudariti, da prav tako ne zadošča, da je v pogodbi o zaposlitvi za določen čas zakonsko predviden razlog naveden, delodajalec mora obstoj in resničnost navedenega razloga tudi ustrezno dokazati (tako npr. sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča, opr.št. Pdp 684/2018 z dne 7.2.2019). V tej zvezi velja omeniti tudi sodbo VSRS opr.št. VIII Ips 104/2018 z dne 22.1.2019, ki v jedru pravi: »V primeru spora o zakonitosti sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas je dolžan tudi manjši delodajalec dokazati obstoj tistega razloga za njeno sklenitev, ki je v pogodbi o zaposlitvi naveden, ne pa obstoja drugega razloga, čeprav bi ta lahko predstavljal zakonski razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas.« Iz navedenih primerov aktualne sodne prakse torej izhaja, da mora biti razlog, ki je naveden v pogodbi o zaposlitvi za določen čas, kot razlog za sklenitev te pogodbe, resničen in ga mora delodajalec v primeru spora tudi ustrezno dokazati.

V zvezi s sklepanjem pogodb o zaposlitvi za določen čas pa velja omeniti še sklep VSRS opr.št. VIII Ips 165/2018 z dne 19.3.2019, ki v jedru pravi: »Delodajalec krši določbo 55. člena ZDR-1,če (razen v izrecno navedenih primerih) sklene več zaporednih pogodbo o zaposlitvi za določen čas za isto delo za obdobje, daljše od dveh let. Ta določba pa delodajalca ne omejuje, da v primeru, če pride do začasno povečanega obsega dela (ali če gre za pripravo oziroma izvedbo dela, ki je projektno organizirano, kar je navajala tožena stranka), sklene eno ali več pogodb o zaposlitvi za določen čas za isto delo z več delavci. Začasno povečan obseg dela namreč sam po sebi ne pomeni, da delodajalec za določeno delo potrebuje le enega delavca, temveč lahko začasno povečane potrebe po delu zahtevajo zaposlovanje večjega števila delavcev na istih ali različnih delih. Sklepanje teh pogodb o zaposlitvi za določen čas torej samo po sebi še ne pomeni kršitve drugega odstavka 55. člena ZDR-1. Če delodajalec v postopku dokaže, da pogodbe o zaposlitvi za določen čas delavca, v zvezi s katerimi ta uveljavlja transformacijo tudi glede na zaposlovanje drugih delavcev, niso bile sklenjene z namenom zlorabe veriženja pogodb o zaposlitvi za določen čas, do transformacije ne pride.« Vrhovno sodišče je v navedeni odločbi izhajalo iz namena zadevne določbe 55. člena ZDR-1, ki je v preprečevanju zlorab verižnega sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas za isto delo in tako prišlo do zaključka, kot izhaja iz jedra citirane odločbe.

Pogodba o zaposlitvi za določen čas običajno preneha z iztekom časa, za katerega je sklenjena. Pogodba za določen čas pa lahko preneha tudi na katerega od drugih načinov, ki jih za prenehanje pogodb o zaposlitvi predvideva ZDR-1. Kadar pogodba o zaposlitvi za določen čas preneha zaradi poteka časa, za katerega je bila sklenjena, oziroma ko je dogovorjeno delo opravljeno ali s prenehanjem razloga, zaradi katerega je bila sklenjena, je delavec, razen v primeru izjem kot jih določa 79. člen ZDR-1, upravičen do odpravnine, višina katere je prav tako določena v 79. členu ZDR-1.

Pogodba o zaposlitvi za določen čas je torej ena od možnosti oziroma oblik sklepanja delovnega razmerja za delodajalce, ki delavce potrebujejo le določen čas. Ker pa gre za izjemo od sklepanja pogodb o zaposlitvi za nedoločen čas, so možnosti sklepanja zakonsko omejene.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj