Pravica do izplačila regresa za letni dopust in čas njegovega dejanskega izplačila

Pravica do izplačila regresa za letni dopust in čas njegovega dejanskega izplačila

06. 08. 2019

14 0
Koristnost članka
14 oseb je članek označilo kot koristen.

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 23. 7. 2019, www.findinfo.si

Finančna uprava je z dopolnjenim pojasnilom Dohodek iz zaposlitve, Regres za letni dopust - Podrobnejši opis (1. izdaja, julij 2019) podala razlago o tem, ali gre lahko za regres za letni dopust tudi takrat, ko je izplačan po zakonskem roku. FURS tako pojasnjuje, da je treba razlikovati med pravico do izplačila regresa za letni dopust in časom njegovega dejanskega izplačila.

Za presojo o tem, ali se posamezno izplačilo lahko obravnava kot regres za letni dopust, je ključna določitev pravice do izplačila regresa za letni dopust, ki mora biti določena v skladu z delovnopravno zakonodajo. Po mnenju Fursa mora biti ta pravica določena v okviru zakonskega roka za dejansko izplačilo regresa za letni dopust. Upoštevaje navedeno, se dohodek, ki se opredeljuje za regres za letni dopust ter je bila pravica do tega dohodka določena v nasprotju z delovnopravno zakonodajo (pravica do regresa za letni dopust določena po zakonskem roku za izplačilo), in sicer ne glede na to, kdaj je bil akt, s katerim se pravica določi, izdan (v ali po zakonskem roku), za namene davčne obravnave ne more obravnavati kot regres za letni dopust. V primeru pa, da je pravica do tega dohodka določena v skladu z delovnopravno zakonodajo (pravica do regresa za letni dopust določena v okviru zakonskega roka za izplačilo regresa) in je zgolj dejansko izplačilo izvedeno z zamudo glede na dogovorjen rok izplačila, se dohodek za davčne namene obravnava kot regres za letni dopust.

Do posebne davčne obravnave, kot je opredeljena za regres, ki je določen kot pravica iz delovnega razmerja v skladu z ZDR-1, so pod enakimi pogoji upravičeni tudi tisti zavezanci, ki prejemajo vsebinsko primerljive dohodke iz tujine. Pri tem je predvsem pomembna primerljivost vsebine dohodka, saj predpisi, ki zavezujejo tuje delodajalce glede tega dohodka lahko določajo drugačno dinamiko obveznosti izplačila, kot velja za delodajalce v Sloveniji.

Primer 1: Če se izplačilo regresa v višini 1.500 eur, po sklepu delodajalca izvede v dveh delih, in sicer do 30. 6. 2019 v višini 1.000 eur in v decembru 2019 v višini 500 eur se izplačilo v mesecu decembru 2019 ne more davčno obravnavati po 13. točki prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 ampak se šteje za drug dohodek iz delovnega razmerja, ki se v celotnem znesku všteva v davčno osnovo. Pri predložitvi REK-1 obrazca se za izplačilo do 30. 6. 2019 predloži REK-1 obrazec z navedbo vrste dohodka 1090 – regres, za izplačilo v decembru pa REK-1 obrazec z navedbo vrste dohodka 1150 – Drugi dohodki iz delovnega razmerja.

Primer 2: Če se izplačilo zaostanka regresa za leto 2018 izvede v letu 2019 po odločbi delovnega inšpektorja, se to izplačilo davčno obravnava v skladu s 13. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 in tretjo alinejo tretjega odstavka 144. člena ZPIZ-2.

Predhodno navedeno v zvezi s pogojem vsebine dohodka, ki se šteje za regres, je treba smiselno upoštevati tudi pri določanju neobdavčenega dela regresa za letni dopust v primerih, ko delavcu pripada pravica do sorazmernega dela regresa po delovnopravni zakonodaji. Če delodajalec delavcu kljub pravici do sorazmernega dela regresa izplača celotni regres, se razlika izplačila nad pravico šteje za drug prejemek iz delovnega razmerja, ki se v celoti všteva v davčno osnovo za dohodnino ter osnovo za prispevke.

Pri določanju višine zneska, določenega kot limit za nevštevanje v davčno osnovo oziroma v osnovo za prispevke (100 % PP) po ZDoh-2 in po ZPIZ-2 ni podlage za to, da bi se ta višina upoštevala v sorazmernem delu, npr. v primeru, če delavcu po delovno pravnih predpisih pripada pravica do sorazmernega dela regresa.

Primer 3: Delodajalec junija izplača vsem delavcem regres v višini PP, ki je zadnja znana na dan izplačila. Delavec, ki se je zaposlil v aprilu, je upravičen le do sorazmernega dela regresa. Izplačilo nad sorazmernim delom zneska regresa (3/12) se davčno obravnava kot drug dohodek iz delovnega razmerja in mora delodajalec o tem dohodku poročati ločeno, torej za sorazmerni del regresa predloži REK-1 z navedbo vrste dohodka 1090 – regres, za izplačilo ki presega sorazmerni del, pa REK-1 obrazec z navedbo vrste dohodka 1150 – Drugi dohodki iz delovnega razmerja. 

Dostop do celotnega dopolnjenega pojasnila Dohodek iz zaposlitve, Regres za letni dopust - Podrobnejši opis (1. izdaja, julij 2019).

Vir: FURS

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne



Nazaj