23. 07. 2019

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 22. 7. 2019, www.findinfo.si

Kakšne so zakonske ali podzakonske zahteve glede najvišje in najnižje dovoljene temperature na delovnem mestu v pisarnah?

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 45. členu nalaga dolžnost delodajalcu, da zagotavlja pogoje za varnost in zdravje delavcev v skladu s posebnimi predpisi o varnosti in zdravju pri delu. Tudi Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) že med temeljnimi načeli določa obveznost delodajalca, da zagotavlja varnost in zdravje delavcev pri delu. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih pa določa zahteve za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev, ki jih mora delodajalec upoštevati pri načrtovanju, opremljanju in vzdrževanju delovnih mest.

Temperaturo v delovnih prostorih določa 6. poglavje Pravilnika (25.-30. člen). Delodajalec mora zagotoviti, da temperatura zraka v delovnih prostorih med delovnim časom ustreza fiziološkim potrebam delavcev glede na naravo dela in fizične obremenitve delavcev pri delu. Izjema so hladilnice, pri katerih se upoštevajo merila za delo v mrazu. Pri izpolnjevanju vseh teh zahtev mora delodajalec upoštevati določila slovenskih standardov za toplotno udobje.

Pravilnik izrecno določa le najvišjo temperaturo zraka v delovnih prostorih. Ta ne sme presegati 28 stopinj Celzija. Izjema so t. i. vroči delovni prostori, v katerih temperatura zraka lahko preseže 28 stopinj Celzija, vendar mora delodajalec v tem primeru poskrbeti, da temperatura zraka v pomožnih prostorih, na hodnikih in stopniščih, ki so povezani z vročimi delovnimi prostori, ni višja od 20 stopinj Celzija. Ko se v delovnih prostorih zaradi povišane zunanje temperature v poletnem času za nekaj dni pojavljajo temperature, višje od 28 stopinj Celzija, delodajalci pa nimajo možnosti, da bi ohladili prostore, Inšpektorat RS za delo navaja možnosti, da se lahko te dneve premosti na primer s pomočjo začasne prerazporeditve delovnega časa (na primer od 6. do 14. ure), pogostejšimi in daljšimi odmori med delovnim časom, ponudbo ustreznih osvežilnih brezalkoholnih napitkov ali zmanjšanjem intenzivnosti dela.

Glede najnižje temperature v delovnih prostorih pa je treba smiselno uporabiti že citirano določbo Pravilnika, da se pri zagotavljanju ustrezne temperature zraka v delovnih prostorih upoštevajo standardi za toplotno udobje. Kot izhaja iz obvestila za javnost Inšpektorata RS za delo z dne 11. decembra 2012, je najosnovnejši standard, ki ga je nedvomno treba upoštevati, standard SIST EN ISO 7730:2006. Ta standard določa kazalnik PMV (Predicted Mean Vote), ki pomeni ustreznost toplotnih razmer v delovnem okolju. Osnovni dejavniki, ki vplivajo na izračunano vrednost PMV, so temperatura zraka, relativna vlažnost in hitrost gibanja zraka, izolirnost obleke, ki jo ima delavec na sebi, in stopnja presnove oziroma težavnost dela, ki ga opravlja. Opredeljena vrednost PMV je po tem standardu med -0,5 in +0,5, dovoljene pa so tudi izjeme, pri katerih so vrednosti PMV tudi zunaj tega razpona.

Delodajalec ima v skladu z 19. členom ZVZD-1 dolžnost, da z obdobnimi preiskavami škodljivosti delovnega okolja preverja ustrezne delovne razmere. Kot je razvidno iz navedenega obvestila za javnost Inšpektorata RS za delo, ta določba pomeni, da se morajo opraviti tudi meritve toplotnih razmer (temperature, relativne vlažnosti in hitrosti gibanja zraka) v delovnih prostorih in potem z upoštevanjem izolirnosti obleke, ki jo ima delavec v času izvajanja del na sebi, ter težavnosti dela v fizičnem smislu ugotoviti stopnjo toplotnega udobja. Če vzamemo za primer delo v pisarni, je po mnenju Inšpektorata RS najnižja še sprejemljiva temperatura v prostoru, ki bi zagotavljala ustrezno toplotno udobje, 20 stopinj Celzija, priporočljiva oziroma optimalna pa 22 stopinj Celzija.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj