17. 12. 2009

Objavljeno: Podjetnik, December 2009, http://www.podjetnik.si/

DECEMBRSKI OPOMNIK

V decembru morajo podjetniki poleg rednih poročevalskih obveznosti opraviti še te naloge:

• Do 31. 12. 2009 morajo izplačevalci dohodkov Davčni upravi RS sporočiti podatke o vzdrževanih družinskih članih.
• Do 31. 12. 2009 morajo nerezidenti - fizične osebe, ki prejemajo dohodke v Sloveniji, urediti svoj rezidentski status, če nimajo urejenega. Priporočamo, da izplačevalci dohodkov nerezidentom, ki nimajo urejenega rezidentskega statusa pri Davčni upravi RS, to sporočijo in jih pozovejo k ureditvi rezidenskega statusa, ker bodo sicer imeli težave pri oddaji individualnega REK-obrazca po 1. 1. 2010.

DAVČNI NASVETI IN POJASNILA

Davčna uprava Republike Slovenije (DURS) je 2. novembra na svojem spletnem portalu objavila sporočilo za javnost, v katerem obvešča, da bodo izplačevalci dohodka, ki so plačniki davka, morali skladno z določili Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku predložiti podatke o dohodkih za leto 2009 - za potrebe odmere dohodnine, tudi na letni ravni. V nadaljevanju vas opozarjamo še na ti pojasnili DURS:

1. Rezervacije - davčno priznan odhodek: Rezervacije, ki so taksativno naštete v drugem odstavku 20. člena ZDDPO-2, so priznane v višini 50 odstotkov oblikovanih rezervacij, rezervacije, oblikovane v skladu s SRS (2006) oziroma MSRP, ki v drugem odstavku 20. člena niso izrecno naštete, pa so na podlagi splošne določbe 12. člena ZDDPO-2 davčno priznane v celoti. Po določbah SRS 10 (2006) in MRS 37 se namreč rezervacije oblikujejo tudi za druge namene, in ne le za namene, ki so našteti v drugem odstavku 20. člena ZDDPO-2. Tako se v skladu z računovodskimi standardi rezervacija pripozna, če:

a) obstaja zaradi preteklega dogodka sedanja obveza,

b) je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi in

c) je mogoče zanesljivo oceniti znesek obveze.

Za rezervacije, ki jih je davčni zavezanec v skladu s SRS 10 (2006) ali MRS 37 ali na podlagi druge zakonske obveze dolžan oblikovati, ni pa jih mogoče uvrstiti v katero od rezervacij, navedenih v drugem odstavku 20. člena ZDDPO-2, in se priznajo kot odhodek le v višini 50 odstotkov, menimo, da je njihovo oblikovanje lahko v celoti davčno priznan odhodek. Če ZDDPO-2 namreč ne vsebuje posebnih določb glede posameznih vrst odhodkov, potem se ti odhodki priznajo v zneskih, obračunanih v skladu z računovodskimi standardi.

2. Povračila stroškov prehrane in prevoza vajencem, dijakom in študentom za obvezno praktično delo: Po 8. točki prvega odstavka 44. člena Zakona o dohodnini - ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 117/06, 10/08, 780/08, 125/08 in 20/09) se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne vštevajo plačila vajencem dijakom in študentom za obvezno praktično delo, do višine, ki jo določi vlada. Drugi odstavek 44. člena ZDoh-2 tudi določa, da če delodajalec izplačuje navedena plačila, ki so višja od zneskov, ki jih določi vlada, se znesek teh plačil v delu, ki presegajo določene neobdavčene zneske, vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja. Neobdavčene zneske plačil vajencem, dijakom in študentom določa Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 140/2006 in 76/2008) v 12. členu. Po tej določbi se plačila vajencem za obvezno praktično delo ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, glede na letnik šolanja, do višine: 84 evrov na mesec za 1. letnik, 126 evrov na mesec za 2. letnik, 167 evrov na mesec za 3. letnik, 167 evrov na mesec za 4. letnik. Plačila dijakom in študentom za obvezno praktično delo v skladu s predpisi, ki urejajo vzgojo in izobraževanje, pa se ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine 172 evrov za opravljeno obvezno praktično delo v obdobju enega meseca. Iz navedenega izhaja, da plačila vajencem, dijakom in študentom za obvezno praktično delo veljajo za dohodke iz delovnega razmerja po ZDoh-2. Zato se tudi morebitna izplačila povračil stroškov prevoza na delo in z dela ter povračila stroškov prehrane med delom navedenim osebam ne vštevajo v davčno osnovo pod pogoji in do višin, določenih v Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja.

FINANČNO-RAČUNOVODSKI NASVETI

1. Doba koristnosti: V skladu s Slovenskim računovodskim standardom (SRS 2006) (Uradni list RS, št. 118/2005, 9/2006) (v nadaljevanju SRS) SRS 13.8 je doba koristnosti posameznega opredmetenega osnovnega sredstva ali neopredmetenega osnovnega sredstva odvisna od:

• pričakovanega fizičnega izrabljanja;
• pričakovanega tehničnega staranja;
• pričakovanega gospodarskega staranja;
• pričakovanih zakonskih in drugih omejitev uporabe.

Kot doba koristnosti posameznega sredstva se upošteva tista, ki je glede na posameznega izmed naštetih dejavnikov najkrajša. Pri pomembnejših postavkah opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstvih je treba dobo koristnosti pregledati najmanj na koncu vsakega poslovnega leta. Če se pričakovana doba koristnosti neopredmetenega sredstva pomembno razlikuje od prejšnje usmeritve, je treba dobo amortiziranja ustrezno spremeniti. Slovenski inštitut za revizijo je izdal tudi Pojasnilo 2 k Slovenskim računovodskim standardom (SRS 2001) (Uradni list RS, 107/2001, 67/2003) SRS 1 - Obračunavanje amortizacije (Uradni list RS, št. 43/2004), kjer je določeno, da se lahko podjetje ob pridobitvi opredmetenega osnovnega sredstva, ki se lahko amortizira, odloči (skladno s svojo računovodsko usmeritvijo) razporediti vso nabavno vrednost sredstva na njegove sestavne dele in obračunati vsakega posebej. To stori, če imajo sestavni deli sredstva različne dobe koristnosti ali podjetju koristijo na različne načine, zato je potrebna uporaba različnih amortizacijskih stopenj in metod.

2. Faktoring: Faktoring ali odkup terjatev je finančni instrument in pomeni obliko zunanjega financiranja podjetja, ki se v praksi pojavlja kot alternativa bančnemu kreditu in klasičnim oblikam zavarovanja pred komercialnimi tveganji. Glavna prednost faktoringa je v tem, da podjetje takoj prejme likvidna sredstva, ko faktorju (podjetju, ki se ukvarja s faktoringom) preda fakturo in spremno dokumentacijo o neporavnanih terjatvah. Čeprav sredstva niso izplačana v celoti, saj je njihova višina zmanjšana za provizijo faktorju, uporaba faktoringa omogoča manjše tveganje pri povrnitvi stroškov terjatve in takojšnjo zagotovitev likvidnih sredstev, kar pa sta tudi glavni prednosti uporabe faktoringa.

Posebna oblika faktoringa je dvofaktorski sistem, ki se uporablja pri mednarodnem poslovanju, katerega glavna prednost je v tem, da obe faktorinški družbi - ena v državi prodajalca (izvozni faktor) in druga v državi kupca (uvozni faktor) dobro poznata razmere v državi. Izvozni faktor ocenjuje morebitni posel na podlagi podajanja ocene o izvozniku, panogi in državi, medtem ko uvozni faktor obvladuje unovčevanje in s tem povezane naloge na domačem trgu.

ZAKONODAJA

Odredba o pošiljanju obvestil o spremembi cen (Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 91/2009 z dne 13. 11. 2009, velja od 20. 11. 2009 in velja šest mesecev).

Odredba določa obveznosti gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov posameznikov in režijskih obratov, ki proizvajajo blago in opravljajo storitve, navedene v 3. členu te odredbe, da ministrstvu, pristojnemu za gospodarstvo, pošiljajo obvestila o spremembi cen.

Podjetja morajo poslati na ministrstvo obvestilo o spremembi cen pred uvedbo spremembe ali najpozneje drugi delovni dan po spremembi cen.

Proizvodna podjetja morajo sporočiti proizvajalčeve prodajne cene brez davka na dodano vrednost. Če se proizvodna podjetja ukvarjajo tudi s prodajo na debelo ali na drobno, morajo sporočiti tudi cene v prodaji na debelo z DDV ali cene v prodaji na drobno z DDV. Storitvena podjetja morajo za vse storitve, navedene v 3. členu te odredbe, razen za komunalne storitve, sporočiti cene na drobno z DDV. Če se storitvena podjetja ukvarjajo s prodajo posameznih izdelkov izključno na debelo, morajo sporočiti cene v prodaji na debelo z DDV.

Podjetjem ni treba pošiljati obvestil o spremembi cen zaradi akcijskega ali drugega promocijskega znižanja.

Zakon o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010-2015 (ZRPPR1015) (Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 87/2009 z dne 2. 11. 2009, velja od 3. 11. 2009, uporabljati se začne 1. 1. 2010).

Zakon določa dodatne ukrepe za spodbujanje razvoja Pomurske regije v letih 2010 do 2015 in način njihovega financiranja. Ukrepi razvojne podpore so namenjeni ustvarjanju novih delovnih mest in ohranjanju obstoječih, vzpostavljanju razvojne infrastrukture ter odpravljanju posledic gospodarske in finančne krize v Pomurski regiji.

Ukrepi razvojne podpore so:

1. program spodbujanja konkurenčnosti Pomurske regije v obdobju 2010-2015,

2. spodbude za zaposlovanje,

3. davčna olajšava za investiranje,

4. prednostna obravnava programov in projektov iz Pomurske regije pri kandidiranju za sredstva iz nacionalnih programov, programov evropske kohezijske politike in politike razvoja podeželja na področjih:

- vzpostavitve medpodjetniškega izobraževalnega centra,

- vzpostavitve regijskega gospodarskega središča,

- vlaganja v prestrukturiranje in dvig konkurenčnosti kmetijstva in gozdarstva ter živilsko-predelovalne industrije in diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti in

- vlaganja v infrastrukturo za oskrbo s pitno vodo.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj