22. 08. 2017

Objavljeno: Zavod mladi podjetnik, 16. 8. 2017, http://mladipodjetnik.si/, Avtor: Nejc Setnikar

Ministrstvo za finance je v javno obravnavo vložilo sveženj predlogov, ki bodo spreminjali način obdavčitve normirancev. Predlagani so znižanje normiranih odhodkov, sintetična obdavčitev (uporaba dohodninske lestvice in olajšav), zamejitev maksimalne višine normiranih odhodkov, omejitev maksimalne višine prihodka in možnost seštevanja prihodkovnega pragu pri povezanih osebah.

Cilj predlaganih sprememb je po eni strani ugodnejša obdavčitev normirancev z nižjimi prihodki, po drugi strani pa omejitev oziroma preprečitev uporabe normiranega načina obdavčitve za prelivanje dobičkov iz povezanih oseb in navideznih fakturiranj z namenom zniževanja davčnega primeža v primerjavi z drugimi dohodki (plača, nagrada za poslovodenje itd).

1. Od cedularne k sintetični obdavčitvi

Predlagana ureditev: Normiranci bodo višino davčne obveznosti izračunali z uporabo davčnih stopenj, zapisanih v dohodninski lestvici (sintetična obdavčitev). Slednje so odvisne od višine davčne osnove, ki se bo računala po formuli:

DAVČNA OSNOVA = PRIHODKI – NORMIRANI ODHODKI – OLAJŠAVE

Po novem bo v nekaterih primerih glede na sintetično obdavčitev pri določanju davčne osnove treba prišteti tudi druge dohodke, ki jih bo imel normiranec.

Sedanja ureditev: Normiranci so trenutno obdavčeni cedularno, kar pomeni, da je njihova davčna osnova obdavčena z dokončno 20-odstotno davčno stopnjo. Pri 80-odstotno normiranih odhodkih to pomeni 4-odstotno efektivno obdavčitev prihodov. Cedularnost pomeni tudi, da se prihodki normiranca (npr. nosilca popoldanskega s.p.) ne prištevajo k drugim dohodkom (npr. iz zaposlitve). Trenutno veljavna formula je naslednja:

DAVČNA OSNOVA = PRIHODKI – NORMIRANI ODHODKI

2. Uveljavljanje olajšav in prenovitev dodatne splošne olajšave

Predlagana ureditev: Normiranci si bodo lahko davčno osnovo zmanjševali tudi z olajšavami (poleg normiranih odhodkov).

Za zavezance, katerih skupni dohodek (dobiček + obračunani prispevki) bo manjši od 11.166,37 ali pa večji od 13.316,81 EUR, se ne spreminja nič. Za zavezance, ki bodo dosegli skupni dohodek, ki bo med navedenima zneskoma, pa se bo uporabila naslednja formula (linearna funkcija):

DODATNA SPLOŠNA OLAJŠAVA = (23.225,48 – 1,49606 x SKUPNI DOHODEK) – 3.302,70

Sedanja ureditev: Po sedanju ureditvi normiranci ne morejo uveljavljati olajšav. Pri izračunu davčne osnove se upoštevajo le normirani odhodki.

3. Znižanje odstotka normiranih odhodkov

Predlagana ureditev: Normirani odhodki bodo znašali 60 % prihodkov.

Sedanja ureditev: Normirani odhodki znašajo 80 % prihodkov.

4. Absolutna maksimalna višina normiranih odhodkov

Predlagana ureditev: Normiranci bodo lahko uveljavljali normirane stroške največ v višini 30.000 EUR (velja za popoldanske s.p.-je ali d.o.o.-je brez zaposlenih) oziroma 60.000 EUR (za navadne s.p.-je ali za popoldanske s.p.je in d.o.o.-je, ki imajo v davčnem letu minimalno 5 mesecev za polni delovni čas zaposleno vsaj eno osebo). To pomeni, da tudi če bo navadni s.p. ustvaril 150.000 EUR prihodkov, bo lahko uveljavljal le 60.000 EUR normiranih odhodkov.

Sedanja ureditev: Absolutna maksimalna višina ni določena oziroma normirani odhodki niso omejeni nominalno.

5. Pogoj za obvezen izstop iz sistema normirane obdavčitve

Predlagana ureditev: Normiranec bo moral izstopiti iz sistema normiranstva, če bodo njegovi povprečni prihodki v dveh zaporednih letih presegli 150.000 EUR. Če bo torej normiranec v dveh letih ustvaril več kot 300.000 EUR prihodkov, bo moral naslednje leto ugotavljati svojo davčno osnovo preko dejanskih odhodkov.

Sedanja ureditev: Do obveznega izstopa iz normirane obdavčitve pride v primeru, ko normiranec v dveh zaporednih letih preseže prihodkovni prag (50.000 oziroma 100.000 EUR). Normiranec lahko ostane v tretjem letu normiranec, tudi če bi v prvem letu hipotetično ustvaril milijon odhodkov, v drugem letu pa bi ostal pod prihodkovnim pragom.

6. Ugotavljanje prihodkovnega pragu pri povezanih osebah

Predlagana ureditev: Pri določanju prihodkovnega pragu normiranca se bodo upoštevali tudi prihodki, ustvarjeni s strani z normirancem povezane osebe (običajno gre za pravno osebo, v kateri ima normiranec kapitalski delež ali poslovodno funkcijo), ki se bodo prišteli prihodkom normiranca.

Sedanja ureditev: Ugotavljanje prihodkovnega pragu na tak način ni predpisano oziroma možno.

Vir: normiran.si

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj