11. 08. 2015

Vir in informacije: http://izvozniki.finance.si/, 5. 8. 2015, Avtor: Stela Mihajlović, Manja Pušnik

Turčija je poleg Japonske in ZDA uvrščena med prioritetne trge za slovensko gospodarstvo.

Blagovna menjava med državama iz leta v leto narašča, vendar je neizkoriščenih priložnosti menda še veliko. V zadnjih tednih so razmere v Turčiji politično hudo zaostrene, država je praktično v vojni. Ostane nam optimistično upanje, da se bo položaj kmalu umiril. Tudi slovenska podjetja, ki že nastopajo v Turčiji, ne predvidevajo večjih težav.

Zaradi velikosti trga je neposredna prodaja navadno otežena, zato velika večina tujih podjetij za prodajo na lokalnem trgu uporablja agente. Ti poznajo lokalne razmere, navade in birokratske zahteve ter imajo dobro razvito mrežo poslovnih povezav.

Vrednosti blagovne menjave rastejo

Turčija je velik in v svetovnem merilu hitro rastoč trg, zato so tudi slovenski gospodarski strategi sklenili pristaviti svoj lonček. Že leta 2011 sta državi sklenili strateško partnerstvo, Slovenija pa je v dokumentu Mednarodni izzivi 2015-16, ki je del programa spodbujanja internacionalizacije, Turčijo uvrstila med prioritetne trge. Slovenski izvoz je od takrat sicer nekoliko v upadu, vendar pa raste skupna blagovna menjava.

Lani je bila Turčija 22. najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica Slovenije. Vrednost blagovne menjave med državama je dosegla 1,1 odstotka celotne blagovne menjave Slovenije s svetom in prvič doslej presegla pol milijarde evrov (511 milijonov evrov).

Letos kaže dobro; v prvem trimesečju se je blagovna menjava med državama medletno povečala za sedem odstotkov in je znašala 135,3 milijona evrov. Rast je predvsem posledica za petino večjega izvoza v Turčijo (58,6 milijona evrov), saj je, po drugi strani, uvoz iz Turčije upadel za dva odstotka.

Med slovenskimi podjetji je zaradi močne gospodarske rasti, velikega trga in povpraševanja precej zanimanja za poslovanje v Turčiji. Trenutno tja izvaža 338 slovenskih podjetij, kar nekaj je tudi družb, ki imajo tam hčerinska podjetja, predstavništva ali zastopnike.

Tuje naložbe capljajo zadaj

Skromnejše je investicijsko sodelovanje med državama. Po podatkih je trenutno v Sloveniji 31 podjetij s turškim kapitalom. Kumulativna vrednost turških naložb v Sloveniji je konec leta 2013 znašala 1,7 milijona evrov, kar je več kot trikrat manj kot leto poprej. Je pa nekoliko zrasla vrednost slovenskih naložb v Turčiji - s 6,9 milijona evrov v letu 2012 na 12 milijonov evrov, kolikor je bilo slovenskih neposrednih naložb v Turčiji konec leta 2013.

Turške naložbe v Sloveniji bi lahko povečali na področjih energetike, gradbeništva, medicinske opreme, IT, e-uprave, kmetijsko-živilske industrije, prometa, logistike in turizma. Smiselno bi bilo tudi skupno nastopanje slovenskih in turških podjetij na tretjih trgih. Tako že obstaja memorandum o sodelovanju SPIRIT in turške agencije za spodbujanje naložb ISPAT, ki je bil podpisan marca letos med obiskom turškega predsednika Erdogana v Sloveniji. Državi bi lahko sodelovali pri razvoju hidrocentral v Črni gori.

Številna turška podjetja si želijo vstopiti v Rusijo in na druge trge Skupnosti neodvisnih držav ter na Balkan, pri čemer jim lahko pomagajo slovenska podjetja, medtem ko bi lahko naša podjetja ob pomoči turških pogumneje vstopala na Bližnji vzhod in v severno Afriko.

Med sektorji, ki so prav tako zanimivi za krepitev sodelovanja, so, poleg že naštetih, še okoljevarstvo, obnovljivi viri energije in tudi gozdarstvo. Treba pa je opozoriti, da morajo biti podjetja na turškem trgu cenovno konkurenčna, saj tam deluje globalna konkurenca s kakovostnimi izdelki, ki zaradi množične proizvodnje dosegajo razmeroma nizko ceno.

Turški porabnik išče prestiž

Država, zgodovinsko in geografsko razpeta med dve celini in kulturi, se je v zadnjem stoletju izrazito nagibala proti zahodu, vendar pa prozahodno usmerjenost v zadnjih letih topi krepitev konservativnih sil v državi, usiha tudi želja po vstopu v EU. Zdi se, kot da Turčija Evrope ne potrebuje več toliko kot nekoč, saj se razvija v regionalno politično in ekonomsko velesilo.

Ker je bil turški trg še do pred treh desetletij razmeroma zaprt za tujo konkurenco in monopolističen, se je hkrati s odpiranjem navzven začela razvijati tudi potrošniška družba, prepletena s tradicionalnimi turškimi vrednotami. Tipičen Turek verjame v vse, kar je veliko in mu omogoča, da je tudi sam del velikega. Da bi Turek šel prek tradicije, je dovolj, da mu nekdo zagotovi več od povprečja. Med porabniki to vsekakor pomeni prestiž, kakovost in poprodajno podporo. Preizkušen način dostopa na turški trg je povezan s prestižnostjo izdelka in storitve ter izvirnostjo ponudbe. V Turčiji gredo za med vse novosti in trendi tega sveta, podobno velja na področju proizvodnih in investicijskih dobrin.

Turki najlažje poslujejo med seboj

Turki veliko lažje poslujejo med seboj, zato se tuja podjetja pogosto odločajo za zaposlovanje turškega menedžmenta. Posebnost  turškega trga je drugačnost poslovne kulture, zato je poslovanje za evropska podjetja zahtevno. Zelo pomembni so neposredni stiki z naročniki in odločevalci, dogovarjanja in proces odločanja trajajo dolgo.

Za uspeh sta pomembna dober osebni odnos in zaupanje, ki se gradi daljši čas prek številnih sestankov in skupnih projektov. Vzpostavljene dobre odnose je treba nato skrbno negovati. Turki so zelo dobri trgovci in pogajalci.

Lani je javna agencija SPIRIT izdala priročnik »Kako uspešno poslovati v Turčiji«.

Dober agent je zlata vreden

V državi prevladujejo zasebna oziroma družinska in državna podjetja. Ključna odločevalska mesta v družinskih podjetjih zasedajo družinski člani, ki so odgovorni tudi za vzdrževanje stikov z državnimi uradniki. Ti stiki niso zanemarljivi, saj so dobri odnosi s predstavniki države zelo pomembni, nekaj zaradi odvisnosti podjetij od državnih spodbud, hkrati pa se morajo prilagajati pogostim državnim »intervencijam« in birokratskim spremembam pravil poslovanja. Značilni so tudi centralizirano odločanje ter osebno vodenje, stroga hierarhija in paternalističen odnos do zaposlenih. Turški poslovnež praviloma posluje po načelih evropske poslovne kulture, s primesmi vroče mediteranske miselnosti.

Zaradi velikosti trga je neposredna prodaja navadno otežena, zato velika večina tujih podjetij za prodajo na lokalnem trgu uporablja agente. Ti poznajo lokalne razmere, navade in birokratske zahteve ter imajo dobro razvito mrežo poslovnih povezav. Seveda je pri izbiri potrebna previdnost in ni nenavadno, če pravo osebo najdemo šele po nekaj poskusih. Pogodbeno razmerje med principalom in agentom podrobno ureja novi turški trgovinski zakon (NTCC).

Kje se v Turčiji dogaja

Istanbul je najpomembnejša vstopna točka na turški trg. Tudi podjetja, ki primarno delujejo v drugih krajih, imajo svoje pisarne v Istanbulu in prve stike navezujejo tam.

Za slovenska podjetja je obetavna Bursa, ki je predvsem znana po avtomobilski industriji in tekstilu, poleg nje tudi Izmir. V bližnji Manisi sta najbolj razviti elektroindustrija in industrija bele tehnike. V Manisi je ena največjih in najbolj perspektivnih industrijskih con s številnimi tujimi podjetji. Priložnosti se kažejo tudi v malce bolj oddaljenih krajih, kot sta denimo Gaziantep in Kayseri.

Vzajemne priložnosti za slovenska in turška podjetja

Infrastruktura

Turčija ima velike infrastrukturne potrebe. Večinoma gradi prek javno-zasebnega partnerstva (tako imenovani projekti BOT - zgradi-upravljaj-prenesi v last). Slovenska podjetja lahko pri javnih naročilih sodelujejo praktično le kot poddobavitelj glavnemu izvajalcu, ki je običajno turško podjetje ali konzorcij turških in tujih podjetij. Priložnosti so na področju telekomunikacij, programskih rešitev in elektronske opreme.

Po drugi strani bi bila turška podjetja lahko zanimiva kot partnerji pri gradnji slovenske infrastrukture, ker imajo tehnologijo, izkušnje in finančno sposobnost izpeljati projekte BOT (drugi tir, predor Karavanke ...).

Turška podjetja so izredno močna v gradbeništvu. Veliki »kontraktorji« so po vrednosti izpeljanih pogodb drugi na svetu, takoj za Kitajci. Slovenska podjetja jim lahko ponudijo svojo opremo, proizvode in znanje na posameznih nišnih področjih (športna oprema, napihljivi veliki šotori, fasadni elementi, avtobusi za letališča, prometna signalizacija in podobno).

Energetika

Slovenska podjetja so lahko partner turškim na področju izdelovanja vodnih turbin (Turboinštitut, Litostroj Power) in solarnih sistemov.

Strojna oprema, avtomatizacija proizvodnje, orodjarstvo

Tudi tu so turška podjetja zelo močna in cenovno konkurenčna. Za različne aplikacije bi bili lahko zanimivi turški dobavitelji, za specialne namene pa so lahko slovenska podjetja dobavitelj turškim.

Avtomobilska industrija

V Turčiji imajo svojo proizvodnjo številni svetovni igralci iz panoge (Renault, Fiat, Toyota, Hyundai, Ford in drugi) in z letno proizvodnjo okrog 1,2 milijona vozil je Turčija v Evropi na šestem mestu. Tako je tam še veliko neizkoriščenih priložnosti tudi za slovenske dobavitelje materialov in rezervnih delov. Turški proizvajalci komponent so konkurenčni, možnosti so na področjih, kjer so slovenska podjetja zelo tehnološko napredna (elektronika, specialni motorji, motorji za pogon električnih vozil, mehanski sklopi ...).

Papirništvo in lesna industrija

Slovenski izdelovalci papirja že uspešno izvažajo v Turčijo. Slovenija ima veliko lesa, Turčija pa je uvoznica, zato je obilo možnosti za turške investitorje. Podobno velja tudi za pohištveno industrijo.

Turizem

Turški turisti še premalo poznajo bogato slovensko ponudbo kmečkega turizma, pohodništva in termalnega turizma. Treba je nadaljevati promocijo z dosedanjimi oblikami - razstavni prostor na sejmu EMITT v Istanbulu in promocijske akcije za predstavitev letne in zimske ponudbe, tudi za končne porabnike.

Transportni sektor

Veliki potenciali so v povezavi Luke Koper in turških pristanišč. Poteka povezovanje Luke Koper in pristanišča Gemlik, pri čemer je treba zagotoviti ustrezno količino blagovnih tokov, da bi bilo smiselno uvesti redno linijo med lukama.

Finančni sektor

Turčija sistematično gradi Istanbul kot regionalno finančno središče, pomemben finančni dejavnik je Borsa Istanbul. Ima močne, kapitalsko dobro preskrbljene banke z ustrezno donosnostjo in v povprečju le dvema odstotkoma slabih posojil.

Medicinska oprema in sanitetni material

Igle, katetri, kompleti za odvzem krvi, različne medicinske naprave, sanitetni material...

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj