Kljub sankcijam se Slovensko-Rusko poslovno sodelovanje nadaljuje

Kljub sankcijam se Slovensko-Rusko poslovno sodelovanje nadaljuje

30. 09. 2014

Vir in informacije: http://www.izvoznookno.si/, 25. 9. 2014, Avtor: Martina Gojkošek

EU in Rusija sta se zaradi političnih nesoglasij, katerih vzrok je kriza na vzhodu Ukrajine, znašli v spirali uvajanja medsebojnih gospodarskih sankcij. Rusija je tradicionalno med desetimi najpomembnejšimi gospodarskimi partnerkami Slovenije, zato zaostrovanje odnosov predstavlja grožnjo tudi za slovensko gospodarstvo.

EU in Rusija v negativni spirali medsebojnih sankcij

EU je prve gospodarske sankcije proti Rusiji uvedla konec julija. Takrat je omejila dostop ruskih državljanov in podjetij do evropskih finančnih trgov, uvedla je embargo na uvoz in izvoz orožja, prepovedala izvoz blaga in tehnologije, ki jih je mogoče uporabiti v vojaške namene, ter omejila izvoz tehnologije v naftnem sektorju.

Septembra je osemindvajseterica gospodarske sankcije še zaostrila. Prepovedala je zadolževanje določenih ruskih energetskih in obrambnih podjetij na evropskih trgih ter posojanje petim ruskim bankam v državni lasti. Tarča strožjih sankcij je med drugim tudi devet ruskih obrambnih podjetij s proizvodnjo v civilne in vojaške namene.

Rusija se je na uvedbo prvih sankcij s strani EU v začetku avgusta odzvala s popolnim embargom na uvoz večine hrane in kmetijskih pridelkov. Za leto dni so ustavili uvoz govedine, svinjine in perutnine, sadja in zelenjave, rib, sira, mleka in mlečnih izdelkov.

Kasneje so sicer s seznama umaknili mladice lososa, mleko in mlečne izdelke brez laktoze, semenski krompir, sladko koruzo, grah, prehranska dopolnila in vitamine.

Po zaostritvi sankcij s strani EU pa je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal nove protisankcije. Kakšne bi te lahko bile, ni jasno, v Moskvi pa so namignili, da bi lahko bile uperjene proti uvozu potrošniškega blaga in rabljenih avtomobilov.

Slovenska podjetja s sankcijami dobro seznanjena

Na ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ) pravijo, da situacijo podrobno spremljajo. Tako na slovenskem veleposlaništvu v Moskvi kot na MZZ so pripravili srečanje z zainteresirani poslovnimi subjekti, v okviru katerega so predstavili obstoječe, pa tudi mogoče bodoče omejitve pri poslovanju z Rusko federacijo zaradi uvedenih sankcij.

Na veleposlaništvu opažajo, da so slovenska podjetja, ki delujejo na ruskem trgu, dobro obveščena o omejitvah, ki jih prinašajo sankcije.

Neposredna škoda ne bo velika

Neposredna gospodarska škoda za Slovenijo zaradi doslej uvedenih sankcij po mnenju strokovnjakov ne bo zelo velika. Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) ocenjujejo, da bo letošnji izpad izvoza v Rusijo in Ukrajino dosegel do 200 milijonov evrov.

Po prvotnih ocenah se je slovenski izvoz v Rusijo znižal za 10 milijonov evrov, kar predstavlja le odstotek celotne trgovine med državama. Sicer pa se struktura menjave v obdobju po uvedbi sankcij ni spremenila, Slovenija in Rusija pa tudi še naprej sklepata gospodarske sporazume in nadaljujeta začete projekte.

Sankcije vodilnih slovenskih igralcev na ruskem trgu niso neposredno prizadele iz več razlogov:

  • proizvodi, ki jih prodajajo v Rusiji, niso na seznamu prepovedanih za uvoz;
  • ključni igralci imajo proizvodnjo locirano v Rusiji;
  • neposredni izvoz hrane iz Slovenije v Rusijo nima večje vloge v menjavi med državama.

Poslovni klubi ostajajo optimistični

Sankcije tudi sicer poslovnih odnosov med slovenskimi izvozniki in njihovimi poslovnimi partnerji v Rusiji niso prizadele. Sankcije so prišle in bodo šle, stiki med ljudmi in predstavniki podjetij pa ostajajo nespremenjeni. Podjetja lahko tveganja, povezana s trgovinskimi tokovi, uspešno obvladujejo le z vzpostavitvijo proizvodnje v Rusiji. Podjetjem svetujejo, da postanejo lokalni igralci in da razmišljajo tudi v luči nastajajoče Združene gospodarske unije med Rusijo, Belorusijo in Kazahstanom ter kasneje tudi Kirgizistanom in Armenijo.

Težava med drugim devalvacija valute

Sicer pa tako na MZZ kot v poslovnih klubih opozarjajo na težave, ki še bolj kot sankcije težijo slovenske poslovneže na ruskem trgu. Glavni problemi so devalvacija ruske valute in padanje kupne moči, vse višja inflacija, visoki stroški kapitala, protekcionistične politike Rusije ter vse močnejša konkurenca s strani azijskih proizvajalcev.

Zaradi teh splošnih pogojev na ruskem trgu – in ne zaradi posledic sankcij – je nadaljnji razvoj slovenskega izvoza v Rusijo omejen.

Dodatne informacije: Več informacij najdete na spodnjih spletnih straneh:

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne



Nazaj