Projekt FINNO: predstavitev rezultatov analize stopnje tehnološke inovativnosti za Slovenijo (TIAS)
28. 08. 2014
V avgustu 2014 se zaključuje projekt FINNO katerega namen je bila vzpostavitev sistema podpore inovacijam v regiji Jugovzhodne Evrope. V ta namen je bil razvit poseben vprašalnik glede stanja inovacij v podjetjih.
V avgustu 2014 se zaključuje projekt FINNO katerega namen je bila vzpostavitev sistema podpore inovacijam v regiji Jugovzhodne Evrope. Glavni cilj projekta je bil tako v prvi fazi razviti bolj primerljiva merila stopnje inovativnosti v državah iz regije JV Evrope, v ta namen pa je bil razvit poseben vprašalnik tako imenovani (SAT), s katerim smo za sodelovanje in informacije o dejanskem stanju na področju inovacij zaprosili podjetja. Vsaka od držav naj bi pridobila izpolnjenih vsaj 50 vprašalnikov (Slovenija jih je pridobila 52), tako da bi bil dosežen zastavljen cilj sodelovanja z vsaj 550 podjetij v regiji - v končni fazi se jih je odzvalo 586.
Nadalje je bila na osnovi pridobljenih podatkov pripravljena analiza rezultatov merjenja stopnje tehnološke inovativnosti (TIAS), tako za vsako posamično državo, kot tudi za celotno regijo JV Evrope, sodelujočim podjetjem pa je bilo poslano poročilo o njihovi stopnji inovativnosti glede na povprečno stanje v regiji, tako da je bilo sodelovanje v resnici dvostransko.
Vprašalnik (SAT) je bil posredovan 141 podjetjem, od tega pa je 52 podjetij vprašalnik v celoti izpolnilo. Od teh je bila polovica podjetij z manj kot 10 zaposlenimi, slaba četrtina pa podjetij z do 50 zaposlenimi. Največ, dobrih 51 %, jih je bilo s področja družbenih znanosti in ekonomije, precejšen delež pa tudi s področij elektronike in telekomunikacij (17 %) ter industrijske oziroma predelovalne branže (15 %). Slabih 70 % jih je svoje proizvode oziroma storitve tudi izvažalo.
Pri vprašanjih, ki so se nanašala na inovacijsko okolje, je kar dobrih 60 % odgovorilo, da inovacije predstavljajo konkurenčno prednosti, dobrih 30 % pa je celo menilo, da so nujne za njihov obstanek. Dobra polovica jih je imela opredeljen inovacijski postopek, dobrih 48 % pa tudi inovacijsko strategijo in kar dobrih 60 % je imelo jasno opredeljene inovacijske cilje.
Nadalje se je vprašalnik nanašal na njihove izkušnje glede procesov pred zagonom postopka inovacije. S podporo na področju intelektualne lastnine, usposobljenostjo strokovnjakov in uporabnostjo pridobljenih informacij, so bila sodelujoča podjetja povečini le delno zadovoljna, še posebej očitno pa so bili nezadovoljni z naborom strokovnjakov, ki bi jim bili na voljo za podporo skozi ves inovacijski cikel (preko 20 %). Prav tako so bile kot slabe ocenjene tudi možnosti financiranja inovacij ter uporabnost oziroma predstavitev informacij o možnostih financiranja, ki so podjetjem le redko predstavljene na njim prijazen način.
Tudi glede podpore med trajanjem samega procesa zagona tehnološke inovacije podjetja niso pokazala pretiranega navdušenja. Le srednje so bila zadovoljna z dostopnostjo celovite podpore od analize ideje do razvojne strategije, skeptični so bili do sposobnosti strokovnjakov podpornega okolja, da jih seznanijo z dobrimi praksami na področju inoviranja ter glede same uporabnosti informacij, prejete s strani inovacijskega podpornega okolja.
Četudi je bila skoraj polovica vendarle delno zadovoljna z razpoložljivim potencialom za tehnološko sodelovanje in prenos tehnologij ter z dostopom, ki jim ga podporno okolje omogoča do specializiranih laboratorijev za izdelavo prototipov, pa jih je bilo preko 44 % nezadovoljnih z usposobljenostjo strokovnjakov podpornega okolja na področju predvidevanja tehnološkega razvoja. Približno tretjina vprašanih je bila delno zadovoljna z izobraževanjem za strokovni razvoj, ki je na voljo za področje inovacij, več tretjina pa je bila s tem področjem nezadovoljna. Prav tako je bila slaba polovica podjetij po večini srednje zadovoljnih s podporo, ki jim je bila ponujena na področju internacionalizacije, kar 40 % pa je bilo nezadovoljnih s tem, kako je bila ponujena pomoč prilagojena njihovemu konkretnemu proizvodu oziroma storitvi.
Zadnji del vprašalnika se nanaša na proces po izvedenem postopku zagona inovacije, pri čemer je kar 46 % vprašanih kot slabo ocenilo razpoložljivo podporo trženju inovacij in podporo inovacijam, ki se na trgu prebijajo led, 42 % pa je bilo s storitvami in informacijami, ki so jim na voljo za komercializacijo inovacije, delno zadovoljnih. Prav tako je preko 42 % sodelujočih nezadovoljnih glede prejete podpore pri umestitvi inovacije na globalni trg, medtem ko so vendarle delno zadovoljni s pomočjo pri navezovanju mednarodnih partnerstev in z uporabnostjo informacij glede strateškega trženja in razvoja ustreznih poslovnih načrtov.
Enak delež, približno 38 % vprašanih, je bilo delno zadovoljnih in nezadovoljnih s sposobnostjo strokovnjakov glede navezave stikov z mednarodnimi grozdi, malce več kot 40% pa jih je bilo z umestitvijo njihove inovacije v testna okolja v tujini delno zadovoljnih.
FINNO - Predstavitev rezultatov ankete
