Vlada sprejela dopolnjen program ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti

Vlada sprejela dopolnjen program ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti

Vlada sprejela dopolnjen program ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti

06. 03. 2009

Vlada RS je v četrtek, 5.3.2009, na redni seji na predlog Ministrstva za gospodarstvo sprejela dopolnjen Program ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2007–2013.

Vlada RS je v četrtek, 5.3.2009, na redni seji na predlog Ministrstva za gospodarstvo sprejela dopolnjen Program ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2007-2013.

Program ukrepov temelji na štirih osnovnih stebrih (poglavjih), ki so med seboj povezani v celoto: spodbujanje podjetništva in podjetništvu prijaznega okolja, znanje za gospodarstvo, razvoj in inovacije v gospodarstvu ter spodbujanje malih in srednje velikih podjetij z lastniškimi in dolžniškimi viri.

Ukrepi prvega poglavja so usmerjeni v promocijo podjetništva in izobraževanja za podjetništvo z namenom izboljšanja podjetniške kulture v Sloveniji in povečanja poznavanja ter koriščenja podpornih storitev za potencialne podjetnike in že delujoča podjetja. Pomembna komponenta ukrepov je razvoj učinkovitega in transparentnega podpornega okolja. Ukrepi v okviru spodbujanja podpornega okolja za razvoj podjetništva bodo povezani z enotnim informacijskim sistemom, ki bo omogočil pripravo baze podatkov za vse ukrepe in s tem spremljanje in razvoj posameznih udeležencev v programih/projektih. Na ta način bo zagotovljena sinergija med posameznimi ukrepi in spremljanje vseh programov z namenom doseganja skupnih ciljev. Ukrepi podpornega okolja so razdeljeni v podporo delovanja sistema Vse na enem mestu (VEM), vavčerskemu svetovanju in usposabljanju, in posebnim ciljnim skupinam (ženske, podjetniki na podeželju, socialno podjetništvo).

Drugo poglavje je namenjeno krepitvi notranjih sposobnosti podjetij za intenzivnejši, na znanju temelječi razvoj, predvsem na področju tehnologij, kar bo omogočilo slovenskemu gospodarstvu, še posebej pa mikro, malim (majhnim) in srednje velikim podjetjem (MSP), obvladovanje vse hitrejšega tehnološkega napredka kot glavnega elementa pri povečevanju konkurenčnosti v globalnem prostoru. Ukrepi drugega poglavja so usmerjeni v krepitev ustreznih človeških virov za potrebe gospodarstva s spodbujanjem povečevanja deleža vrhunsko izobraženih kadrov v gospodarstvu, s prednostnim razvijanjem naravoslovno-tehničnih znanj, s spodbujanjem mednarodne mobilnosti ustreznih kadrov kot tudi spodbujanjem mobilnosti razvojnih kadrov iz institucij znanja v gospodarstvo ter iz velikih podjetij v MSP.

Tretje poglavje je usmerjeno v pospešena vlaganja v raziskave in razvoj ter gospodarsko infrastrukturo zasebnega, kot tudi javnega sektorja. Ukrepi za  podporo razvoju in inovacijam v gospodarstvu so usmerjeni v  vzpostavitev učinkovitega podpornega okolja, vzpostavitev ustrezne infrastrukture tako lokalnega kot tudi nacionalnega pomena in krepitvi finančnih virov za razvoj, raziskave in inovacije v slovenskem gospodarstvu. Ukrepi za načrtno večanje kakovosti poslovanja slovenskih podjetij so usmerjeni v  promocijo in uvajanje evropskega modela odličnosti v slovenska podjetja (dvig števila podjetij, ki uporabljajo samooceno po tem modelu ter dvig števila najuspešnejših slovenskih podjetji, ki so prejemniki državne in evropske nagrade za kakovost.

Četrto poglavje je usmerjeno v ukrepe finančnih podpor MSP z lastniškimi in dolžniškimi viri. Tvegani kapital se bo zagotavljal prek skladov tveganega kapitala kot obliki lastniškega financiranja v okviru javno-zasebnega-partnerstva. Ukrepi četrtega poglavja se usmerjajo tudi v jamstveno pomoč in pomoč z dolžniškimi viri, kot so garancije, krediti in leasing. 

Program ukrepov bo izvajalo Ministrstvo za gospodarstvo oziroma izbrane javne agencije in javni skladi. V izvajanje programa bodo vključene tudi drugi izvajalci tako na nacionalni kot lokalni ravni. Program ukrepov bo imel stalno spremljanje, evalvacijo, kar bo kot posledica merjenja učinkov posameznih ukrepov omogočalo fleksibilnost v smislu ustreznih izboljšav, v kolikor se bodo le te pokazale kot nujne.

Nazaj