Več kot 200 udeležencev na dogodku JAPTI si želi podjetniške odličnosti
12. 09. 2011
Na 44. MOS v Celju se je danes uspešno zaključil celodnevni dogodek v organizaciji JAPTI z naslovom »Od povprečja do podjetniške odličnosti.«
Na 44. MOS v Celju se je danes uspešno zaključil celodnevni dogodek v organizaciji JAPTI z naslovom »Od povprečja do podjetniške odličnosti.« Slovenija ima na področju interpretacije naravne in kulturne dediščine ogromno kapitala in potenciala, je prepričana osrednja gostja dogodka, ki se ga je udeležilo več kot 200 udeležencev, avstzralska podjetnica Sue Hodges.
Teme dogodka so bile usmerjene v kreativne industrije, poslovno in podjetniško odličnost, predvsem pa v interpretacijo naravne in kulturne dediščine kot prave smeri za podjetniško prihodnost Slovenije.
Direktor JAPTI Igor Plestenjak je uvodoma dejal, da se tema današnjega dogodka umešča v čas, ko se celotna severna hemisfera sooča predvsem z vprašanji preživetja. Poudaril je, da povprečje ni nujno slabo, edinole v gospodarstvu, kjer zna biti zaradi obilice povprečnih preveč konkurence. »Če je povprečje začetek naše poti, potem je to dobro. Tudi do povprečja je treba nekako priti. Slabo pa je, če potem, ko enkrat ujamemo povprečje, obstanemo. Dejstvo je, da se moramo v Sloveniji zgledovati po tistih, ki so povprečje že dosegli in ga tudi presegli,« je dejal. Dodal je, da so danes na enem mestu zbrani tisti, ki so sposobni spodbuditi vse tiste sedanje in potencialne podjetnike, ki bodo odlični in nadpovprečni v prihodnosti. Poudaril je, da si JAPTI s svojimi dogodki prizadeva v Slovenijo vnesti kreativnega in inovativnega duha kot temeljno vrednoto.
Svoj pogled na interpretacijo naravne in kulturne dediščine kot dobrega podjetniškega izziva je v nadaljevanju predstavila Sue Hodges, predsednica podjetniške mreže »Interpretation Australia.« »Interpretacija je ključen del obiskovalčeve izkušnje na vseh področjih, vpliva na njihova srca, razum in misli ter jih spodbudi, da pričnejo misliti in se tudi obnašati na nov način,« je uvodoma pojasnila avstralska podjetnica. Interpretatorji so pravzaprav doživljajski vodniki, saj vplivajo na obiskovalčeve izkušnje z določanjem ključnih sporočil, s čimer imajo možnost kreiranja integrirane obiskovalčeve izkušnje. Obiskovalca s tem pritegnejo in ga spodbudijo, da se bo še vrnil, je še dodala.
Na okrogli mizi, ki je sledila, so udeleženci kreativne industrije predstavili kot nov podjetniški izziv za slovenska start-up podjetja. Anita Plak Semprimožnik, solastnica in direktorica razvoja poslovanja v podjetju 4-SD, d. o. o. , ki se ukvarja z izdelavo vrhunskih steklenih izdelkov s pridihom slovenske dediščine, je predstavila njihov koncept razvoja in prodaje kristalnega kozarca s podstavkom iz ksilita, materiala, starega več kot dva milijona let. Izpostavila je tudi težave finančnih in človeških resursov, s katerimi se soočajo start-up podjetja. Da bi se dalo etnološke zgodbe s ptujskega konca lepo vplesti v podjetništvo, dokazuje ideja zabaviščnega parka z imenom Kurentland, ki ga je predstavil izr. prof. Vojko Pogačar s Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru, ki je tudi akademski slikar. Projekt, ki sicer še ni zaživel, po njegovih besedah razvijajo že osem let in prepričani so, da bo v bližnji prihodnosti ugledal luč sveta.
»Pri tovrstnih projektih je treba paziti na to, da ne izgubijo avtentičnosti, saj te, ko je enkrat izgubljena, ni več možno priklicati nazaj,« je pri tem poudarila Lili Mahne, direktorica Notranjsko ekološkega centra. Zato je treba v te projekte vključevati strokovnjake s področja etnološke dediščine, ki bodo skreirali prava sporočila, ki bodo obiskovalcem dala nova doživetja. Slovenija ima 62 izjemnih kulturnih krajin, torej je podjetniških priložnosti več kot dovolj, težava je morda le v prevzemanju odgovornosti in tveganja za uspeh, je še dodala. Dr. Lidija Honzak, direktorica Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja je prepričana, da bi morali podjetjem, ki se ukvarjajo s področjem kreativnih industrij intenzivno pomagati tudi z javnimi razpisi, na katerih po njenem mnenju ta podjetja niso preveč uspešna.
Direktor in solastnik podjetja Mesi, d. o. o., Jakob Šušterič je pojasnil, da je doslej na področju medicine pri razvoju naprav sam dizajn ni igral bistvenega pomena. Sami pa so pri razvoju njihove naprave za avtomatsko merjenje gleženjskega indeksa upoštevali tudi tega. Avstralska podjetnica Sue Hodges je dejala, da bi lahko interpretacijo naravne in kulturne dediščine uporabili tudi v slovenskih start-up podjetjih, saj je prepričana, da ima Slovenija na tem področju ogromno kapitala in potenciala.
V nadaljevanju je mag. Karmen Kern Pipan iz Urada RS za meroslovjepredstavila model poslovne odličnosti kot usmerjevalca od povprečnosti do presežkov. »Modeli odličnosti so maksimum, ki ga nobeno podjetje ne doseže, bistvo je v nenehnih izboljšavah, ustvarjalnosti in inovativnosti,« je pojasnila. Skupna značilnost podjetij, ki so poslovno odlična, je zavedanje vodstva o pomenu odličnosti in spremembah ter prenos tega na zaposlene, kar ima za posledico spremembo vodenja, več komunikacije, več motivacije, kar pripelje tudi do več inovacij, je še dodala.
Pester in zanimiv program je zaključila predstavitev dobrih poslovnih praks slovenskega podjetniškega in inovativnega podpornega okolja v sodelovanju z NEC Cerknica in tehnološkim parkom Ljubljana.
Ves dan je na stojnici pred halo K potekala izjemno obiskana promocijska akcija JAPTI in RTV Slovenija na temo vseslovenskega natečaja za mlade z naslovom»Podjetniki, mi smo face!«, ki poteka v okviru televizijske oddaje Firma.tv. Že naslednji teden (19. septembra) se prične nova sezona oddaj, ki bodo na sporedu vsak ponedeljek ob 18.25 na 2. Programu TV Slovenija.
