Specifike pogodb o zaposlitvi, sklenjenih za določen čas
09. 11. 2023
Objavljeno: Portal FinD-INFO, 13. 10. 2023, www.findinfo.si, Avtor: mag. Boštjan J. Turk, univ.dipl.prav., direktor Inštituta za civilno in gospodarsko pravo
V delovnih razmerjih je temeljno pravilo, da se sklepajo pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Ko namreč delodajalec in delavec vstopata v delovno razmerje se domneva, da na obeh straneh obstaja dolgoročna potreba po vzpostaviti sodelovanja.
In četudi je v javnosti uveljavljeno stališče, da je pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas predvsem v korist delavca, saj ta s tako pogodbo pridobi finančno in socialno varnost, dovolj časa, da se prilagodi novemu delovnemu okolju, da osvoji nova znanja in se priuči novih veščin, to v resnici ne drži povsem, saj je taka pogodba tudi v korist delodajalca, saj si z njeno sklenitvijo zagotovi zlasti to, da lahko dolgoročno računa na usluge določenega delavca.
V praksi je tudi sicer večina pogodb o zaposlitvi sklenjena za nedoločen čas, kar pa še ne pomeni, da se ne sklepajo tudi pogodbe o zaposlitvi za določen čas. V resnici je takih pogodb kar precej, kar je tudi posledica nezakonitega kalkuliranja delodajalca, da delavcu omogoči manj pravic, ki bi mu sicer šle po zakonu.
Na tem mestu je treba poudariti tudi to, da sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas ni nezakonito samo po sebi, v določenih primerih ima namreč delodajalec v celoti zagotovljeno pravno podlago, da lahko sklepa tovrstne pogodbe, problem pa nastane, ko delodajalec sklepa take pogodbe v nasprotju z zakonom. V takih primerih ima delavec zoper delodajalca na voljo ustrezna pravna sredstva, precej močna pooblastila pa imajo tudi sindikati in inšpekcija za delo.
V prispevku je opisano, kdaj so podane okoliščine, v katerih je delodajalec upravičen sklepati pogodbe o zaposlitvi za določen čas, kakšne omejitve obstajajo pri tem in kakšne so posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
Kdaj se lahko sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas?
Pogodba o zaposlitvi se lahko le izjemoma sklene za določen čas in sicer v primerih, ko gre za:
- izvrševanje dela, ki po svoji naravi traja določen čas,
- ko gre za nadomeščanje začasno odsotnega delavca,
- ko gre za začasno povečan obseg dela,
- ko gre za zaposlitev tujca ali osebe brez državljanstva, ki ima enotno dovoljenje kot ga določa zakon, ki ureja vstop in prebivanje tujcev, in dovoljenje za sezonsko delo, kot ga določa zakon, ki ureja zaposlovanje, samozaposlovanje in delo tujcev, razen kadar je enotno dovoljenje izdano na podlagi soglasja za zaposlitev, samozaposlitev ali delo,
- ko gre za poslovodno osebo ali prokurista,
- ko gre za vodilnega delavca[1],
- ko gre za opravljanje sezonskega dela,
- ko gre za delavca, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas zaradi priprave na delo, usposabljanja ali izpopolnjevanja za delo, oziroma izobraževanja,
- ko gre za zaposlitev za določen čas zaradi dela v prilagoditvenem obdobju na podlagi dokončne odločbe in potrdila pristojnega organa, izdane v postopku priznavanja kvalifikacij po posebnem zakonu,
- ko gre za opravljanje javnih del oziroma vključitev v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom,
- ko gre za pripravo oziroma izvedbo dela, ki je projektno organizirano,
- ko gre za delo, potrebno v času uvajanja novih programov, nove tehnologije ter drugih tehničnih in tehnoloških izboljšav delovnega procesa ali zaradi usposabljanja delavcev,
- ko gre za predajo dela,
- ko gre za voljene in imenovane funkcionarje oziroma druge delavce, ki so vezani na mandat organa ali funkcionarja v lokalnih skupnostih, političnih strankah, sindikatih, zbornicah, društvih in njihovih zvezah ter, 15.) ko gre za nekatere druge primere, ki jih določa zakon oziroma kolektivna pogodba na ravni dejavnosti.
Na tem mestu je treba poudariti, da tovrstne omejitve ne veljajo avtomatično za vse delodajalce, iz njih so namreč izvzeti manjši delodajalci, a le v primeru, če je to določeno s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti[2].
Omejitev sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas
Pogodbo o zaposlitvi za določen čas se torej sklene za omejen čas, ki je potreben, da se opravi delo, ki ga zakon dopušča, da se opravlja za določen čas[3].
Izrecno je določeno, da delodajalec ne sme skleniti ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas za isto delo, katerih neprekinjen čas trajanja bi bil daljši kot dve leti, pri čemer pa so uveljavljene določene izjeme.
Taka omejitev namreč ne velja za primere, ki jih izrecno določa zakon, pa tudi v primerih:
- nadomeščanje začasno odsotnega delavca,
- v primerih zaposlitve tujca ali osebe brez državljanstva, ki ima enotno dovoljenje, kot ga določa zakon, ki ureja vstop in prebivanje tujcev, in dovoljenje za sezonsko delo, kot ga določa zakon, ki ureja zaposlovanje, samozaposlovanje in delo tujcev, razen kadar je enotno dovoljenje izdano na podlagi soglasja za zaposlitev, samozaposlitev ali delo,
- v primerih poslovodne osebe ali prokurista,
- v primerih vodilnega delavca in
- v primerih voljenih in imenovanih funkcionarjev oziroma drugih delavcev, ki so vezani na mandat organa ali funkcionarja v lokalnih skupnostih, političnih strankah, sindikatih, zbornicah, društvih in njihovih zvezah.
Izrecno je določeno, da lahko pogodba o zaposlitvi za določen čas iz razloga predaje dela traja največ en mesec.
Za presojo, v katerih primerih velja prepoved sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas za isto delo, je nujno definirati tudi to, kaj se šteje za isto delo. Za tako delo se namreč šteje delo na delovnem mestu oziroma vrsti dela, ki se dejansko opravlja po določeni sklenjeni pogodbi o zaposlitvi za določen čas.
Izjema pri projektno organiziranem delu
Ne glede na omejitev sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas, se lahko v primeru projektno organiziranega dela pogodba o zaposlitvi za določen čas sklene tudi za obdobje, daljše od dveh let, a le v primeru, če projekt traja več kot dve leti in če se pogodba o zaposlitvi sklene za ves čas trajanja projekta. S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se prav tako določi, kaj se šteje za projektno delo.
Posebej je treba izpostaviti, da trimesečna ali krajša prekinitev ne pomeni prekinitve zaporednega sklepanja pogodb o zaposlitvi.
Posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom ali kolektivno pogodbo ali če ostane delavec na delu tudi po poteku časa, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, se šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
Kaj to pomeni? Pomeni to, da se v primeru nezakonito sklenjene pogodbe za določen čas, oziroma v primeru sklenitve pogodbe za določen čas, ki je v nasprotju s kolektivno pogodbo, pa tudi v primeru, ko delavec ostane na delu tudi po poteku pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za določen čas vzpostavi presumpcija (domneva), da je delavec v tem primeru sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, z vsemi pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz take pogodbe.
Obveznosti pogodbenih strank v primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas
V času trajanja delovnega razmerja za določen čas imata pogodbeni stranki enake pravice in obveznosti kot v delovnem razmerju za nedoločen čas, če ni z zakonom drugače določeno. To pomeni, da ima tak delavec zagotovljeno tudi pravico do odmorov in počitkov, do dopusta, do regresa za letni dopust, zanj veljajo prepoved diskriminacije, mobinga, dolžnost spoštovanja pravil o varnosti in zdravju pri delu, dolžnost varovanja poslovnih skrivnosti delodajalca, ipd.
Preračun delovnega čas
Delavcu, ki po pogodbi o zaposlitvi za določen čas opravlja sezonska dela oziroma delo v neenakomerni razporeditvi delovnega časa brez presledka najmanj tri mesece v letu in pri tem opravi več ur, kot je določeno za delo s polnim delovnim časom, se na njegovo zahtevo ure preračunajo v delovne dni s polnim delovnim časom.
Ti delovni dnevi se štejejo v delavčevo delovno dobo tako, kot če bi jih prebil na delu. Pri tem skupna delovna doba v koledarskem letu ne sme presegati 12 mesecev.
Prenehanje nezakonito sklenjenega delovnega razmerja za določen čas
Ob koncu omenjam še zanimiv primer iz sodne prakse v zvezi s prenehanjem nezakonito sklenjenega delovnega razmerja za določen čas. Višje delovno in socialno sodišče [4] je namreč izreklo, da v primeru, če delovno razmerje že od vsega začetka ni zakonito sklenjeno za določen čas ali če do tega pride pri eni od vmesnih pogodb o zaposlitvi za določen čas, se šteje, da je delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas in lahko preneha le zaradi razlogov, ki so v zakonu določeni za prenehanje takšnega delovnega razmerja.
Enako velja v primeru, če v času sicer zakonito sklenjenega delovnega razmerja za določen čas pride do njegovega preoblikovanja zato, ker zakonitega razloga za "podaljševanje" ni več.
Sklep
Sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas ima svoj jasen namen, ki je v tem, da se delodajalec in delavec dogovorita, da boste pogodbo o zaposlitvi sklenila za omejeno obdobje. Zakon taksativno navaja primere, v katerih okoliščinah je tako skrajšano obliko delovnega razmerja mogoče skleniti.
V primeru, če je takšna pogodba sklenjena zakonito, je to povsem neproblematično. Problem pa lahko nastane, če delodajalec pogodbo za določen čas “vsili” delavcu za delo, ki se ga ne sme opravljati po taki skrajšani delovnopravni pogodbi, pa tudi, ko pride do tako imenovanega veriženja pogodb o zaposlitvi za določen čas.
Do takega veriženja pa pride, če delodajalec z delavcem sklene eno ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas za isto delo, katerih neprekinjen čas trajanja bi bil daljši kot dve leti. Taka praksa pa je seveda nezakonita, delodajalca pa lahko zaradi nje doletijo tudi dokaj visoke finančne sankcije.
***
- [1] To je oseba, ki vodi poslovno področje ali organizacijsko enoto pri delodajalcu in ima pooblastila za sklepanje pravnih poslov ali za samostojne kadrovske in organizacijske odločitve,
- [2] Manjši delodajalec je sicer delodajalec, ki zaposluje deset ali manj delavcev.
- [3] Glej 54. člen zakona o delovnih razmerjih - ZDR-1 Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, in nasl.)
- [4] Glej VDSS Sodba Pdp 557/2018; ECLI:SI:VDSS:2018:PDP.557.2018 z dne 29. 8. 2018
***
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
