Slovenska podjetja in značilnosti start-up ekosistema
02. 03. 2016
Povprečna produktivnost slovenskih mikro podjetij in samostojnih podjetnikov je krepko pod evropskim povprečjem, tudi na račun praznih podjetij, ki nimajo nobenega zaposlenega.
Povprečna produktivnost slovenskih mikro podjetij in samostojnih podjetnikov je krepko pod evropskim povprečjem, tudi na račun praznih podjetij, ki nimajo nobenega zaposlenega.
To je le ena od ugotovitev proučevanja podjetništva v Sloveniji, ki so jih v okviru knjižne zbirke Slovenski podjetniški observatorij v novi znanstveni monografiji z naslovom: »Slovenska podjetja in značilnosti start-up ekosistema« pripraviliraziskovalci Inštituta za podjetništvo in management malih podjetij na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru.
Leta 2014 je bilo v Sloveniji aktivnih 131.090 podjetij, od tega 63.590 gospodarskih družb in 67.500 samostojnih podjetnikov. Od navedenih podjetij jih je bilo 26.332 z 0 zaposlenimi, 98.226 mikro podjetij (z 1 do 9 zaposlenimi), 5.249 malih podjetij (z 10 do 49 zaposlenimi), 1.076 srednje velikih podjetij (s 50 do 249 zaposlenimi) in 207 velikih podjetij (z 250 in več zaposlenimi).
Raziskava je primerjala tudi slovenska in evropska podjetja in sicer glede na zadnje razpoložljive podatke Eurostata za leto 2012 in pokazala, da so bila v letu 2012 zdaleč najmanj produktivna mikro podjetja nefinančnega sektorja gospodarstva. Ustvarila so le 18.500 evrov dodane vrednosti na osebo, kar je 54 % manj od dodane vrednosti na osebo v velikih podjetjih tega sektorja (40.100 evrov). Povprečna slovenska produktivnost zaposlene osebe v mikro podjetju nefinančnega sektorja je za evropsko zaostajala kar za 44 %. V povprečju je leta 2012 zaposlena oseba v velikem podjetju nefinančnega sektorja gospodarstva v EU-28 ustvarila 59.608 evrov dodane vrednosti, slovenska pa le 40.095 evrov.
V drugem delu raziskave, ki je bil posvečen slovenskim start-up podjetjem in njihovemu ekosistemu je bilo podrobno analiziranih 156 start-upov, ki so ustrezali postavljenim kriterijem za inovacijsko gnana podjetja. 22 % analiziranih start-upov deluje na področju industrijske tehnologije in računalniške strojne opreme, sledi razvoj programske opreme s 14 %, programske opreme po modelu storitev (9 %) in zelenih tehnologij 8 %. Več kot polovica vseh start-upov tako deluje na področjih, povezanih oziroma utemeljenih na IKT. Med analiziranimi start-upi jih je več kot tretjina izkazovala vsaj enega soustanovitelja z znanstvenim nazivom (magisterij oziroma doktorat znanosti), pri 26 % start-upov je vsaj ena ženska med soustanovitelji, 10 % start-upov pa je imelo vsaj enega tujega državljana med soustanovitelji. Slaba tretjina anketirancev je že imela predhodne soustanoviteljske izkušnje v start-upih. 36 % anketiranim se zdi zelo verjetno, da bodo soustanovitelji ostali trajno v podjetju, medtem ko jih 19 % zelo verjetno načrtuje prodajo in izstop iz podjetja v okviru 10 let od ustanovitve.
Start-up podjetja so praviloma usmerjena v globalno rast. Več kot polovica vprašanih start-upov namreč meni, da bodo v prihodnjih treh letih dosegli med 70 in 100-odstotni delež prodaje v tujini. Kar 80 % start-upov meni, da je njihov produkt oz. storitev inovacija na globalni ravni in le 9 %, da ima njihova inovacija produkta le lokalen značaj. Start-upi so v največjem deležu (62 %) kot vir financiranja navedli lastne vire soustanoviteljev, družine, prijateljev in drugih povezanih oseb. Kot naslednji najpogosteje angažirani vir navajajo zadržane dobičke start-upov (53 %), formalne in neformalne investitorje, kot so poslovni angeli in skladi tveganega kapitala (47 %) in strateške partnerje (45,5 %). Pri financiranju start-upov ne gre spregledati pomembne vloge države predvsem preko Slovenskega podjetniškega sklada, saj je bilo kar 40 % anketiranih start-upov deležnih zagonske spodbude P2 oziroma druge oblike nepovratnih sredstev države. A ne gre samo za denar, največji delež start-upov kot potreben nedenarni vir omenja tudi poslovne povezave in mreže (77 %), človeški kapital v obliki kakovostnih sodelavcev (76 %) in specialistično znanje (33 %).
Start-upi so se izrekli tudi o tem, kako predstavniki slovenske politike poznajo problematiko nastajanja in izgradnje start-up podjetij. Samo 3 % start-upov meni, da predstavniki politike na lokalni ali nacionalni ravni dobro poznajo problematiko start-upov, 36 % jih meni, da je poznavanje start-up problematike s strani politikov slabo, celo 37 % pa jih meni, da je zelo slabo. Malo boljšo oceno start-upov je za svojo podporo start-up ekosistemu dobila slovenska vlada, petina start-upov ocenjuje to podporo kot zelo dobro ali dobro in le 15 % kot zelo slabo.Start-up podjetniki pa so bili zelo kritični do slovenskih univerz, saj je kar polovica mnenja, da je odnos univerz do spodbujanja podjetniškega razmišljanja in talentov ter ponudba podpornih aktivnosti na univerzah slaba oziroma zelo slaba. Še bolj kritični so do šolskega sistema v celoti. Si je pa nekoliko boljšo oceno zaslužilo sodelovanje z uveljavljenimi podjetji, saj tretjina start-upov to sodelovanje ocenjuje kot zelo dobro oziroma dobro.
Iz analize tudi izhaja, da je podpora start-upom v slovenskem start-up ekosistemu zelo pestra, saj v njem deluje veliko zasebnih in javnih deležnikov. Praktično vsi start-upi (97 %) so si najprej pomagali sami oziroma v krogu družine, prijateljev in drugih povezanih oseb. Kot drugo najpogostejšo pomoč zasledimo zagonsko spodbudo P2 Slovenskega podjetniškega sklada, ki jo finančno zagotavlja Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (48 % start-upov). Na tretjem mestu start-upi omenjajo mentorsko pomoč drugih start-upovcev oziroma podjetnikov (23 %). Sledijo produkti semenskega kapitala SK Slovenskega podjetniškega sklada (20 %), različna start-up tekmovanja in nagrade (15 %) ter pomoč drugih akterjev start-up ekosistema. Med ukrepi za izboljšanje slovenskega podjetniškega ekosistema največji delež start-upov (80 %) vidi priložnost predvsem v dodatnih davčnih olajšavah in oprostitvah, na drugem mestu (78 %) so poenostavitve in zmanjšanje birokracije ter zakonodajne regulative, na tretjem mestu (74 %) pa najdemo predloge za okrepitev pozitivnega odnosa do podjetništva.
Več o tem si lahko preberete v sporočilu za javnost.
Raziskavo Slovenski podjetniški observatorij, ki že vse od leta 2000 kontinuirano spremlja stanje slovenskih podjetij in podaja sliko slovenskega podjetništva, je v letu 2015 financiralo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo preko Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja, investicij in turizma (SPIRIT) ter Inštitut za podjetništvo in management malih podjetij na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru.
Publikacija je brezplačno dostopna tukaj.
