Projekt FINNO: Priporočila za izboljšanje stanja na področju inovativnosti

Projekt FINNO: Priporočila za izboljšanje stanja na področju inovativnosti

Projekt FINNO: Priporočila za izboljšanje stanja na področju inovativnosti

28. 08. 2014

V projektu FINNO, ki si je od marca 2011 prizadeval za vzpostavitev sistema podpore inovacijam v regiji Jugovzhodne Evrope , je bilo med glavnimi cilji navedeno tudi oblikovanje priporočil za izboljšanje obstoječih pristopov in uvajanje novih strategij na področju inovacij, s čimer naj bi projekt prispeval tudi k dvigu konkurenčnosti regije JV Evrope.

V projektu FINNO, ki si je od marca 2011 prizadeval za vzpostavitev sistema podpore inovacijam v regiji Jugovzhodne Evrope , je bilo med glavnimi cilji navedeno tudi oblikovanje priporočil za izboljšanje obstoječih pristopov in uvajanje novih strategij na področju inovacij, s čimer naj bi projekt prispeval tudi k dvigu konkurenčnosti regije JV Evrope. Logotip projekta

Preko analize vprašalnikov za merjenje stopnje tehnološke inovativnosti, v kateri so bili analizirani odgovori 52 sodelujočih podjetij, smo prišli tudi do predlogov oziroma priporočil, ki so jih podala sama podjetja glede izboljšanja stanja na področju podpore inovativnosti v Sloveniji.  

Ključni predlogi  in ugotovitve so bili naslednji:

  • Na področju pravic intelektualne lastnine: Potrebno je izboljšati storitve, ki se navezujejo na pravice iz intelektualne lastnine, saj obstaja premalo mehanizmov za preprečitev kraje in kopiranja inovacij, obenem pa je potrebno skrajšati tudi dolgotrajne birokratske in administrativne procese.
  • Na področju povezovanja znanja: Tudi za zaposlene v podpornih ustanovah je potrebno zagotoviti redno izobraževanje in informiranje, za MSP ni na voljo dovolj usposabljanja in strokovne pomoči v inovacijskih postopkih, premalo pa je tudi povezave in sodelovanja med akademskimi ustanovami in podjetji.
  • Na področju financiranja: Ni zadostne preglednosti v obravnavanju in kriterijih, ki se nanašajo na financiranje inovativnih projektov, prav tako pa ni dovolj javnih sredstev za pokritje stroškov inovacijskega procesa (še posebej za MSP), informacije o obstoječih možnostih financiranja pa niso predstavljene v podjetnikom-prijazni obliki.
  • Na področju inovacijskega okolja: Potrebno je okrepiti javno-zasebna partnerstva za uspešno podporo inovacijskemu ciklusu; znanje in povezave nacionalnih strokovnjakov niso zadostne za zagotovitev informacij o dobrih praksah ter možnostih integracije in izmenjave izkušenj ter medsebojnega učenja o inovacijskem postopku s partnerji v produktivnem okolju, obenem pa je potrebno poskrbeti za trajno izobraževanje in dobro informiranje vseh nacionalnih strokovnjakov in podpornega osebja.
  • Na področju tehnološkega sodelovanja: Potrebno je podpreti sodelovanje med univerzami, raziskovalnimi ustanovami, lokalnimi oblastmi in podjetji, saj so državni mehanizmi za tehnično sodelovanje šibki, še manj pa jih je za nadaljnje sodelovanje na nacionalnem nivoju, izrazito pa je tudi pomanjkanje sodelovanja ter informacij glede prenosa tehnologij ter poslovnih priložnosti.
  • Na področju izgradnje znanja: Predvsem je potrebno poudariti nujnost inovacij v izobraževalnem procesu in kot del kariernega razvoja, še posebej izrazito pa je pomanjkanje specialističnega  svetovanja.
  • Na področju prenosa na trg: Podporo za post-inovacijski postopek, ki je osredotočen na prenos inovacije na trg, je nujno potrebno okrepiti, informacije in storitve za komercializacijo pa izboljšati, pri čemer je potrebne več podpore s strani javne uprave.
  • Na področju konkurenčnosti na globalnem trgu: Strateško bi bilo potrebno okrepiti sposobnost za tekmovanje na globalnem trgu, še poseben poudarek pa je potreben postaviti na usposabljanje človeških virov. Izvozna podjetja bi si morala zastaviti izvozno strategijo in ne le improvizirati, glede pomembnosti razvoja inovacij pa bi bila potrebna tudi dobro zastavljena informacijska kampanja.
  • Na področju grozdov: Javne agencije bi morale nuditi finančne spodbude za grozdenje, prav tako pa bi bilo potrebno okrepiti prepoznavnost aktivnosti grozdov. Vodje grozdov bi morali biti usposobljeni glede komunikacije med člani grozda, premalo pa je tudi sodelovanja med sektorji in disciplinami.

Ker inovacijske aktivnosti v Sloveniji zaznamuje nizka intenzivnost raziskav in razvoja, bi bilo mogoče kot splošno ugotovitev povzeti, da bi bilo potrebno še posebej malim in srednje-velikim podjetjem na področju inovativnosti omogočiti boljši dostop do znanja in razvoja iz javnih virov.

Nazaj