(Ne)komunikacija o nasledstvu v družinskih podjetjih
22. 09. 2017
Kar 80 odstotkov malih podjetij v Sloveniji uvrščamo med družinska podjetja, torej jih vodi in so v lasti družine, kjer tudi obstajata možnost in želja po prenosu podjetja na naslednjo generacijo.
Kar 80 odstotkov malih podjetij v Sloveniji uvrščamo med družinska podjetja, torej jih vodi in so v lasti družine, kjer tudi obstajata možnost in želja po prenosu podjetja na naslednjo generacijo. Uspešno načrtovan in izpeljan prenos nasledstva je lahko začetek nove zgodbe o uspehu, slabo izpeljan prenos pa začetek konca podjetja. Večino teh podjetij vodijo ustanovitelji, ki bodo v kratkem svoja podjetja bodisi prenesli na naslednike bodisi se odločili za katero od drugih možnosti ob upokojitvi.
Ocenjujemo, da je samo na Logaškem več kot 300 družinskih podjetij. Zato smo na Območni obrtno-podjetniški zbornici Logatec - v organizaciji SPIRIT Slovenija, javna agencija, ob finančni podpori Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo - , izvedli strokovni seminar o prenosu nasledstva in lastništva v družinskih podjetjih.
Na začetku je Ida Praček, vodja področja za spodbujanje družinskega podjetništva na SPIRIT Slovenija, predstavila analizo stanja družinskega podjetništva pri nas, ki kaže, da kar dobrih 90 % podjetij nima urejenega razmerja med družinskimi člani in nasledstvom ter da dobrih 60 % podjetnikov rabi pomoč pri tem. Predstavila je aktualne ukrepe javne agencije s področja krepitve razvoja podjetništva, kjer so do konca tega desetletja ključna področja tehnološkega razvoja in dviga kompetenc zaposlenih, internacionalizacije, podpornega okolja za podjetnike, vavčerskega sistema svetovanja ter (finančne) pomoči projektom financiranim s strani EU.
Predavateljica mag. Tina Kociper, - ki se ukvarja s spodbujanjem podjetništva in svetovanjem družinskim podjetjem pri prenosu nasledstva ter tudi sama prihaja iz družinskega podjetja –, je izpostavila proces prenosa nasledstva, ki zahteva dolgoročno načrtovanje. Na eni strani odločamo o prenosu vodenja podjetja (družinski ali zunanji manager) ter na drugi strani o prenosu lastništva podjetja – deleži lastništva različnim generacijam.
Podjetniki si morajo odkrito odgovoriti na vprašanje ali bo podjetje ostalo v družinski lasti oziroma bo družinsko vodeno; če ustreznih naslednikov ni, so tu še ostale možnosti. Odločitev o prenosu nasledstva se mora zgoditi vsaj 5-10 let pred prenosom in okoli podjetnikovega 55. leta starosti, predvsem pa je to odvisno od razmer na trgu in predvsem v družini. Prav pri slednji pa morajo družinski člani strniti glave in pretehtati potrebe, pričakovanja in želje družine ter na drugi strani potrebe podjetja.
Ključni je strateški načrt družine in družinskega podjetja hkrati – načrtovanje skupne prihodnosti ter jasna komunikacija v družini (podjetju). Upoštevati je treba tudi razmerja do »nedružinskih« oz priženjenih članov. Običajno je celoten proces prenosa brez ustrezne zunanje strokovne pomoči zelo težko kakovostno izvesti. Sploh ker se govori običajno o velikem premoženju, odgovornosti, sposobnostih (manageriranja). Zato je dobro vse zapisati v t.i. »družinski ustavi«, kjer se opredeli načrt aktivnosti ter določijo ključni člani, terminski načrt in ovrednotenje dosežkov. Nato pa je treba ta načrt (uspešno) udejanjiti ter ga spremljati in nadzirati. Tabu tema pa ne sme biti tudi (skrajna) možnost, kot je vključitev zunanjega direktorja za voljo pričakovanega boljšega vodenja, ki bi doprinesel uspešno nadaljnje poslovanje družinskega podjetja.
Gost iz prakse Bogdan Oblak, predstavnik četrte generacija družinskega podjetja Oblak commerce, se je pogumno soočil z dokaj resnimi in zahtevnimi vprašanji o upravljanju in nasledstvu njihovega družinskega podjetja. Sicer so še v začetni fazi prenosa, ta se bo namreč zgodil v naslednjem desetletju. Po njegovem mnenju je ključno zaupanje med družinskimi člani ter načrtovanje prihodnosti zapisati na papirju, da ga vsi enako razumemo. Upoštevati je treba sposobnosti in želje družinskih članov ter tehtno premisliti o njihovem upravljanju in pravičnem solastništvu z namenom obstoja in uspešnega poslovanja podjetja.
Nadaljevanje tega seminarja - drugi del - bo v četrtek, 26. oktobra 2017, na katerem bomo govorili podrobneje o davčnih in pravnih vidikih prenosa ter odgovorili na individualna vprašanja oziroma primere udeležencev. Vabljeni!
Seminar je organiziral SPIRIT Slovenija, javna agencija, ob finančni podpori Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.
