Z novimi ukrepi do novih ugodnosti in tudi obveznosti

15. 09. 2023

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 6. 9. 2023, www.findinfo.si, Avtor: mag. Mojca Kunšek

V soboto je začel veljati novi Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 (ZIUOPZP), ki z namenom izvajanja nujnih interventnih, sanacijskih in preventivnih ukrepov, posega kar v 40 zakonov in določa 31 začasnih ukrepov. Ker je temeljni namen ukrepov čim prej sanirati v poplavah in plazovih nastalo škodo in čim hitreje normalizirati življenje oškodovancev, ukrepi posegajo tako v financiranje, kot tudi v ureditev prostora in olajšanje življenja prizadetih prebivalcev in podjetij.

ZIUOPZP tako posega tudi v avgusta sprejeti Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN-F), kjer se med drugim s spremembo 52. člen ZOPNN-F solidarnostna pomoč oškodovancem lahko izplača tudi v več delih. Plačnik davka pa v zvezi s tem lahko popravlja predhodno predloženi obračun davčnega odtegljaja in sicer tako, da vloži popravek obračuna davčnega odtegljaja najpozneje do 2. oktobra 2023. Za popravljanje obračuna davčnega odtegljaja se uporabljajo določbe tretjega do sedmega odstavka 54. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) v zvezi s 57. členom ZDavP-2.

Po novem tudi podjetjem z odtujeno opremo na podlagi uničenja zaradi poplav in plazov v skladu z 20. členom ZIUOPZP in ne glede na 55. člen Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) oziroma šesti odstavek 66.a člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2) ni treba povečati davčne osnove. Prav tako se za leto 2023 na parcelah kmetijskih zemljišč, ki so jih prizadeli poplave in plazovi, s stopnjo poškodovanosti 50 % ali več, davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov za pridelavo na zemljiščih določi v višini 50 % katastrskega dohodka, kot je ugotovljen po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka na dan 30. junij 2023.

Z vidika čim intenzivnejšega nudenja pomoči v prizadetih okoljih se z 32. členom ZIUOPZP spodbuja začasno in občasno delo in sicer tako, da se določbe Zakona o urejanju trga dela (ZUTD) o omejitvi bruto dohodka upravičenca za opravljeno začasno in občasno delo do 31. decembra 2023 ne upoštevajo. Prav tako se z ZIUOPZP posega tudi v program javnih del glede na potrebe občin prizadetih zaradi poplav in plazov, z izplačilom vsaj minimalne plače udeleženim v javna dela do 31. decembra 2024. Sprošča se zaposlovanje tujcev in sicer do 31. avgusta 2024, vendar le v primeru, če delodajalcu ali zaposlenemu ni bila pravnomočno izrečena globa za prekršek iz 161. člena ZIUOPZP v zadnjih 3 letih, pri čemer se smiselno upoštevajo tudi omejitve ustanavljanja družb po 10.a členu Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1).

Z vidika lažjega premagovanja težke situacije oškodovancev se uvaja možnost odloga poplačil bančnih posojil in oprostitve nekaterih plačil. V skladu z 152. členom ZIUOPZP banka ali hranilnica odobri kreditojemalcu, ki je utrpel škodo zaradi posledic poplav ali plazov, odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe za obdobje 12 mesecev, če posamezna obveznost iz kreditne pogodbe, za katero kreditojemalec zahteva odlog plačila, do 31. julija 2023 še ni zapadla v plačilo. Pri tem mora kreditojemalec v vlogi, ki jo do 31. decembra 2023 predloži kreditojemalcu dokazati, da mu je bila z avgustovskimi poplavami in plazovi povzročena škoda v višini 100.000 evrov, če gre za gospodarske družbo, oz. 10.000 evrov, če gre za fizično osebo, društvo ali zadrugo. Banka ali hranilnica v zvezi z odlogom s kreditojemalcem sklene aneks k pogodbi, v katerem se lahko dogovorita tudi za krajše obdobje odloga. Banka, ki kreditojemalcu, ki utemelji razloge, ne odobri odloga plačila ali če mu v obdobju odloga plačila zaračuna obrestno mero v nasprotju s prvim odstavkom 153. člena ZIUOPZP ali zaračuna stroške odobritve odloga plačila, se lahko kaznuje s plačilom globe od 160.000 do 500.000 evrov. Prav tako pa je lahko kaznovan član uprave s plačilom globe v višini od 5.000 do 20.000 evrov. Kaznovan pa je lahko tudi kreditojemalec, s plačilom globe od 5.000 do 40.000 evrov, če v vlogi navaja neresnične podatke.

Prav tako ZIUOPZP določa izredno denarno socialno pomoč in oprostitev nekaterih plačil za lažje premagovanje te težke situacije oškodovancev. Tako se na podlagi in po modelu 38. člena ZIUOPZP, ne glede na 33. člen Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre), upravičenim samskim osebam ali družinam, ki jim je zaradi poplav in plazov nastala škoda, omogoča pridobitev izredne denarne socialne pomoči. V ta namen bo moral upravičenec do 30. junija 2024 pristojnemu centru za socialno delo predložiti dokazila o nastanku škode in o njeni višini. Če upravičenec tega ne stori ali pa se iz dokazil ugotovi, da škoda ni nastala, oziroma da je znašala manj kot višina prejete izredne denarne socialne pomoči, se šteje, da je pomoč prejel neupravičeno in jo je dolžan vrniti v skladu s 44. členom Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), brez možnosti odpisa dolga.

Starši - prejemniki izredne denarne socialne pomoči so oproščeni plačila za vrtec do 31. decembra 2023, če odločbo predložijo vrtcu. Prav tako so v skladu z 38. členom ZIUOPZP oproščeni plačila malice in kosila dijaki in študentje prejemniki izredne denarne socialne pomoči, če dokazilo predložijo izobraževalni instituciji, ki jo obiskujejo. Na podlagi odločbe o izredni denarni socialni pomoči so študenti, ki bivajo v javnih in zasebnih študentskih ter javnih dijaških domovih oproščeni plačila subvencionirane cene bivanja za obdobje do 31. decembra 2023. V skladu z 40. členom ZIUOPZP pa lahko visokošolski zavodi do 30. oktobra 2023 sprejmejo spremembe pogojev za napredovanje po študijskem programu. Ne glede na 46. člen Zakon o višjem strokovnem izobraževanju (ZVSI) imajo v študijskem letu 2023/2024 pravico do podaljšanja statusa tudi študenti, ki so bili prizadeti zaradi poplav in plazov ali so aktivno sodelovali pri odpravljanju posledic teh poplav in plazov in zaradi tega v študijskem letu 2022/2023 niso mogli redno in v roku opraviti svojih študijskih obveznosti. Ne glede na navedeno in ne glede na tretji odstavek 42. člena ZUPJS pa morajo upravičenci do otroškega dodatka, državne štipendije, znižanega plačila vrtca, subvencije malice za učence in dijake ter subvencije kosila za učence centru za socialno delo do 31. decembra 2023 sporočiti tudi spremembo v vrednosti nepremičnine, nastale zaradi poplav in plazov.

Prav tako pa ZIUOPZP določa tudi izplačilo enkratne solidarnostne pomoči kmetom, samozaposlenim v kulturi, verskim delavcem in svobodnim novinarjem v višini 668,21 evra, če so v poplavah in plazovih utrpeli škodo na svojem premoženju, ki ni namenjeno opravljanju dejavnosti in do 30. septembra 2023 predložijo vlogo svojemu resornemu ministrstvu.

ZIUOPZP prinaša številen ukrepe tudi na področjih hitrejše sanacije okolja in urejanja bivalnih razmer ter druge ukrepe, med katerimi za konec velja izpostaviti tudi marsikomu poznana ukrepa iz naše polpretekle zgodovine. Uvaja se namreč solidarnostna delovna sobota in solidarnostni prispevek.

V skladu s 101. členom ZIUOPZP namreč lahko delodajalec po posvetovanju z delavci, sindikatom, svetom delavcev ali delavskim zaupnikom, določi eno soboto v letu 2023 in eno soboto v letu 2024 kot solidarnostno delovno soboto. Ne glede na Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) lahko delavec na podlagi predhodnega pisnega soglasja opravlja delo na solidarnostno delovno soboto tudi preko polnega oziroma dogovorjenega delovnega časa, delodajalec pa mora ob tem upoštevati določbe ZDR-1 o delovnem času, odmorih in počitkih. Prispevek delavca za Sklad za obnovo Slovenije je znesek plače delavca za opravljeno delo v okviru solidarnostne delovne sobote po obračunanih davkih in obveznih prispevkih za socialno varnost. Prispevek delodajalca za Sklad za obnovo Slovenije je enak znesku, ki ga prispeva delavec in se ne šteje za olajšavo za donacije ali odhodek po ZDDPO-2 in ZDoh-2. Obračun prispevkov delodajalec predloži Finančni upravi Republike Slovenije (FURS) v mesecu po mesecu, v katerem je organiziral solidarnostno delovno soboto, na obrazcu, ki ga na svoji spletni strani objavi FURS in ga plača v desetih dneh po predložitvi obračuna.

Prav tako se v skladu s 102. členom ZIUOPZP za zagotovitev dela sredstev za financiranje škode in obnove po poplavah in plazovih za leti 2023 in 2024 uvede obvezni solidarnostni prispevek za obnovo Slovenije, ki ga plačajo fizične osebe rezidenti Republike Slovenije in zavezanci za dohodnino in pravne osebe, ki so zavezanci po ZDPPO-2 za leto 2023 in 2024. Obveznega solidarnostnega prispevka pa so oproščene pravne osebe, davčni zavezanci ustanovljeni za opravljanje nepridobitne dejavnosti in fizične osebe, katerih skupna osnova za obračun obveznega solidarnostnega prispevka ne presega 35 % povprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji za leto 2023 oziroma za leto 2024.

Osnova za obračun obveznega solidarnostnega prispevka je vsota bruto dohodkov fizične osebe, ki se po ZDoh-2 všteva v letno davčno osnovo in dohodkov, ki se ne vštevajo v letno davčno osnovo in so prejeti oziroma doseženi v letu 2023 oziroma 2024, razen dohodkov iz dejavnosti, dohodkov, ki so oproščeni plačila dohodnine oziroma se ne vštevajo v davčno osnovo, zmanjšana za davčno priznane stroške. Osnova za obračun obveznega solidarnostnega prispevka od dohodkov iz dejavnosti pa je davčna osnova dohodka iz dejavnosti pred zmanjšanjem za pokrivanje izgub in olajšave za leto 2023 oziroma 2024. Obvezni solidarnostni prispevek se plačuje v višini 0,3 % od osnove. Obvezni solidarnostni prispevek bo odmerila Finančna uprava Republike Slovenije v postopku odmere dohodnine fizičnim osebam za leto 2023 oziroma 2024 za posamezno leto od navedene osnove. Fizičnim osebam, ki opravljajo dejavnost in ugotavljajo davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov pa bo FURS izdala odločbo o odmeri obveznega solidarnostnega prispevka od teh osnov do 31. decembra 2024 oziroma 31. decembra 2025.

Pri pravnih osebah bo osnova za obračun obveznega solidarnostnega prispevka davčna osnova po ZDPPO-2 pred zmanjšanjem osnove za pokrivanje izgub in olajšave za leto 2023 oziroma 2024 oziroma za davčno obdobje, ki se začne v letu 2023 oziroma 2024. Obvezni solidarnostni prispevek pa se bo plačal v višini 0,8 % od osnove. Pravne osebe obvezni solidarnostni prispevek obračunajo same na način, v rokih in po postopku obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2023 oziroma 2024.

Tako odmerjen obvezni solidarnostni prispevek za posamezno leto pa se bo lahko zmanjšal za obračunan prispevek delavca oziroma delodajalca za Sklad za obnovo Slovenije zaradi solidarnostne delovne sobote, vendar največ do višine obveznega solidarnostnega prispevka po teh določbah.

Za konec velja izpostaviti, da v primeru ko davčnemu zavezancu informativni izračun dohodnine ne bo vročen, tudi davčni zavezanec ni dolžan vložiti napovedi za odmero obveznega solidarnostnega prispevka. Glede pobiranja obveznega solidarnostnega prispevka, pravnih sredstev, odpisa, odloga in obročnega odplačevanja, zastaranja in drugih vprašanj pa se uporabljajo določbe ZDavP-2.

***

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.