Podpora mikro, malim in srednje velikim podjetjem na poti k digitalizaciji

Podpora mikro, malim in srednje velikim podjetjem na poti k digitalizaciji

Podpora mikro, malim in srednje velikim podjetjem na poti k digitalizaciji

06. 05. 2019

Digitalno inovacijsko stičišče Slovenija (DIH Slovenija) in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) sta predstavila digitalne vavčerje. Gre za podporo slovenskim podjetjem v sklopu javnih pozivov za vavčerje za pripravo digitalne strategije, digitalni marketing, dvig digitalnih kompetenc in kibernetsko varnost, ki jih je objavil Slovenski podjetniški sklad. To je bil prvi dogodek v nizu predstavitev, ki jih še pripravljajo v različnih krajih po Sloveniji.

Vir in informacije: https://dihslovenia.si/

Digitalno inovacijsko stičišče Slovenija (DIH Slovenija) in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) sta predstavila digitalne vavčerje. Gre za podporo slovenskim podjetjem v sklopu javnih pozivov za vavčerje za pripravo digitalne strategije, digitalni marketing, dvig digitalnih kompetenc in kibernetsko varnost, ki jih je objavil Slovenski podjetniški sklad. To je bil prvi dogodek v nizu predstavitev, ki jih še pripravljajo v različnih krajih po Sloveniji.

Cilj: digitalna preobrazba slovenskega gospodarstva

»Glede na indeks digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) je Slovenija na 15. mestu – v evropskem povprečju. Naš namen je v prihodnjih letih dvigniti Slovenijo za nekaj mest višje,« je na dogodku povedala mag. Alenka Marovt z MGRT. Zato so pripravili program podpore digitalizaciji in digitalni transformaciji mikro, malih in srednje velikih podjetij (MSP), v sklopu katerega bo do leta 2023 na voljo 32 milijonov evrov. Sem sodijo tudi vavčerji za digitalizacijo, ki so namenjeni MSP s sedežem v Republiki Sloveniji za dvig digitalnih kompetenc, izdelavo digitalne strategije, digitalni marketing in kibernetsko varnost. Z njimi bodo podjetja lahko povečala svojo konkurenčnost, dodano vrednost oziroma prihodke od prodaje. Višina sredstev, ki je na razpolago za izvedbo javnih pozivov na področju digitalizacije za obdobje od 2019 do 2023, znaša 8,5 milijona evrov oziroma približno 2 milijona evrov na letni ravni. Obdobje upravičenosti stroškov in izdatkov bo trajalo do 30. septembra 2023. Za dodatne brezplačne informacije in pomoč pri pripravi vloge so prijaviteljem na voljo tudi svetovalci mreže Slovenskih poslovnih točk (SPOT).

S pomočjo strokovnjakov do uspešne digitalizacije

Pomembno vlogo pri digitalnih vavčerjih igra DIH Slovenija, nacionalna enotna točka za digitalno preobrazbo, ki podjetjem nudi pomoč pri digitalni transformaciji po načelu »vse na enem mestu«. Podjetjem pomagajo pri razvoju digitalnih kompetenc zaposlenih na vseh ravneh in njihovi digitalni transformaciji, nudijo spodbudno okolje za inovacije in prototipe ter pomagamo pri internacionalizaciji, kar pomeni, da nudijo pomoč pri mreženju s podjetji iz tujine, vzpostavljanju partnerstev v sklopu EU projektov in še bi lahko naštevali. Storitve so za podjetja brezplačne.

Med drugim vodijo tudi katalog strokovnjakov, katalog usposabljanj ter smernice za digitalno preobrazbo. V katalogih so navedeni številni strokovnjaki in programi usposabljanja, med katerimi lahko izbirajo podjetja, ki se želijo prijaviti na pozive za digitalne vavčerje. Poleg tega je DIH Slovenija pristojen za podajanje predhodnega pozitivnega mnenja, ki ga mora pridobiti prijavitelj pred oddajo zahtevka za izplačilo, in sicer na področju digitalnega marketinga ter za pripravo digitalne strategije.

Digitalno inovacijsko stičišče Slovenija (DIH Slovenija) je del več evropskih mrež digitalnih inovacijskih stičišč. Kot nacionalna enotna točka omogoča pomoč podjetjem pri digitalni preobrazbi po načelu »vse na enem mestu«. V DIH Slovenija ozaveščajo in zagotavljajo storitve za rast digitalnih kompetenc, izmenjavo digitalnih izkušenj in primerov dobrih praks na lokalni, regionalni in mednarodni ravni. Prav tako vladi predlagajo različne ukrepe in omogočajo dostop do podatkov za spodbujanje podjetništva. DIH Slovenija je ustanovila Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), strateški partnerji pa so Univerza v Ljubljani s FabLab Mrežo Slovenija, Univerza v Mariboru, Tehnološki park Ljubljana, GROZD Pametne tovarne (na GZS), IIBA Slovenija, Društvo poslovnih analitikov, TECOS – Razvojni center orodjarstva Slovenije in Zavod Lesarski grozd. Pridruženi član je High Performance and Cloud Computing Cross-Border Competence Consortium (HPC5). Medsektorsko in multidisciplinarno partnerstvo predstavlja ekosistem za trajnostno kratkoročno in dolgoročno podporo te vizije.

Nazaj