Oglaševanje po novem ZVPoT-1

04. 05. 2023

Nedavno sprejeti Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPoT-1) je na novo uredil tudi področje oglaševanja. Oglaševanje, kot pomembni del marketinga, je namreč izjemno pomemben del poslovne strategije podjetij, od katerega je v znatni meri odvisna tudi prodajna uspešnost  določenega izdelka oziroma storitve.

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 31. 3. 2023, www.findinfo.si, Avtorica: mag. Boštjan J. Turk, univerzitetni diplomirani pravnik, direktor inštituta za civilno in gospodarsko pravo; icgp@siol.net

Nedavno sprejeti Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPoT-1) je na novo uredil tudi področje oglaševanja. Oglaševanje, kot pomembni del marketinga, je namreč izjemno pomemben del poslovne strategije podjetij, od katerega je v znatni meri odvisna tudi prodajna uspešnost  določenega izdelka oziroma storitve.

Oglaševanje pa posega tudi na področje potrošnikovih pravic. Ob številnih izdelkih na trgu, se namreč potrošniki soočajo s pravo poplavo takih ali drugačnih oglasov, ki jih skušajo privabiti, naj kupijo ravno ta in ta izdelek, pri čemer marsikateri oglas presega meje zakonitega, dostojnega in etičnega.

Zato je zelo pomembno, da se po eni strani podjetjem zagotovi svobodna in široka uporaba oglaševalskih strategij in tehnik, po drugi strani pa, da se potrošnikom zagotovi, da zaradi te oglaševalske svobode ne bodo sprejemali napačnih odločitev, pa tudi to, da oglasi ne bodo pretirano posegali v njihovo integriteto.

V skladu z ZVPoT-1 je sicer oglaševanje vsaka oblika predstavitve, ki je podana v okviru poslovanja ali opravljanja samozaposlenih dejavnosti, katere namen je spodbujanje prodaje blaga, storitev ali digitalne vsebine, vključno z nepremičninami, pravicami in obveznostmi.

Oglaševanje sicer ne sme biti v nasprotju z zakonom, ne sme biti nedostojno ali zavajajoče.

Nedostojno in zavajajoče oglaševanje

Oglaševanje blaga, storitve ali digitalne vsebine je nedostojno, če vsebuje sestavine, ki so žaljive ali bi lahko bile žaljive za potrošnike, bralce, poslušalce in gledalce, ali sestavine, ki nasprotujejo morali.

Oglaševanje, ki je namenjeno podjetjem ali lahko doseže podjetja, se šteje kot zavajajoče, če na kateri koli način, vključno s predstavitvijo, zavaja podjetja ali bi jih utegnilo zavajati in bi zaradi svoje zavajajoče narave verjetno vplivalo na ekonomsko obnašanje podjetij ali bi iz enakih razlogov škodilo ali utegnilo škoditi konkurentom[1].

Primerjalno oglaševanje

Primerjalno oglaševanje pa pomeni vsako oglaševanje, ki na kakršen koli način, izrecno ali z nakazovanjem, določa identiteto konkurenta oziroma blaga, storitve ali digitalne vsebine, ki jo ponuja konkurent. V nekaterih primerih je primerjalno oglaševanje dovoljeno in sicer, če to ni zavajajoče, če primerja resnične podatke glede blaga, storitve ali digitalne vsebine, ki zadovoljujejo iste potrebe ali imajo enak pomen, če objektivno primerja eno ali več objektivnih, namenskih ali predstavitvenih lastnosti glede takega blaga, storitve ali digitalne vsebine, tudi cene, če ne ustvarja zmede na trgu med oglaševalcem in konkurentom ali med blagovnimi oziroma storitvenimi znamkami, trgovskimi imeni, drugimi znaki razlikovanja, blagom, storitvijo ali digitalno vsebino oglaševalca in konkurentov, če ne diskreditira ali očrni blagovnih oziroma storitvenih znamk, trgovskih imen, drugih znakov razlikovanja, storitev, dejavnosti ali razmer konkurenta, če pri blagu z označbo porekla blaga v vsakem primeru obravnava blago z enakim poreklom, če se nelojalno ne okorišča z ugledom blagovne oziroma storitvene znamke, trgovskega imena ali drugimi znaki razlikovanja konkurenta ali s poreklom konkurenčnega blaga, in če ne predstavlja blaga, storitve ali digitalne vsebine kot ponaredke ali kopije blaga, storitve ali digitalne vsebine, ki ima zavarovano blagovno oziroma storitveno znamko ali trgovsko ime.

Vsaka primerjava, ki se nanaša na posebno ponudbo, mora jasno in nedvoumno navajati datum prenehanja ponudbe. Če ponudba še ni pričela veljati, mora navajati tudi datum začetka obdobja, v katerem se uporablja posebna cena ali drugi pogoji. Primerjava mora navajati, da posebna ponudba velja le za omejene količine blaga, storitve ali digitalne vsebine.

Oglaševanje storitev informacijske družbe

Za ponudnike storitev informacijske družbe obstajajo še posebne zaveze po ZVPoT-1, in sicer morajo ti potrošnikom omogočiti tudi enostaven, neposreden in stalen dostop do svojih podatkov, vključno s svojim elektronskim naslovom, ter podatkov o vpisu v register oziroma v drugo javno evidenco z navedbo registra oziroma evidence in številke vpisa.

V vseh oglaševalskih sporočilih morajo zagotovi tudi, da je jasno prepoznavno, da gre za oglaševalsko sporočilo in katero podjetje je njegov naročnik.

Če oglaševalsko sporočilo obsega posebne ponudbe (popusti, premije, darila in podobno), dovoljena nagradna tekmovanja ali igre na srečo, morajo biti te jasno prepoznavne, pogoji za njihovo pridobitev pa dostopni in jasni ter nedvoumno navedeni.

Posebno varstvo otrok

Oglaševanje tudi ne sme vsebovati sestavin, ki povzročajo ali bi lahko povzročile telesno, duševno ali drugačno škodo pri otrocih, ali sestavin, ki izkoriščajo ali bi lahko izkoriščale njihovo zaupljivost ali pomanjkanje izkušenj.

Predložitev dokazov v primeru dvoma glede resničnosti oglasa

Glede na okoliščine konkretnega primera in upoštevajoč upravičen interes oglaševalca, potrošnika in drugih strank v postopku lahko sodišče, ali organ pred katerim teče postopek, v postopku, ki se nanaša na oglaševanje, od oglaševalca zahteva, da predloži dokaze o resničnosti oglaševalskih trditev, v katerih navaja domnevana dejstva, pri primerjalnem oglaševanju pa, da predloži dokaze v roku, ki ni daljši od osmih dni.

Če oglaševalec zgoraj omenjenih dokazov ne predloži ali če predloži pomanjkljive dokaze, se šteje, da trditve, v katerih so navedena domnevana dejstva, niso točne[2].

Kazni oziroma globe

V primeru, če pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost nedostojno ali zavajajoče oglašuje blago, storitev ali digitalno vsebino, ali če nezakonito primerjalno oglašuje blago, storitev ali digitalno vsebino, kot tudi, če oglaševanje blaga, storitve ali digitalne vsebine vsebuje sestavine, ki povzročajo, ali bi lahko povzročile telesno, duševno ali drugo škodo pri otrocih, ali sestavine, ki izkoriščajo ali bi lahko izkoriščale njihovo nezaupljivost ali pomanjkanje izkušenj, se lahko kaznuje z globo od 5.000 do 50.000 EUR.

Sodna praksa - zanimiv primer iz sodne prakse

V nekem sodnem primeru[3] je sodišče prve stopnje z izpodbijano odločbo podjetju prepovedalo uporabo nepoštene poslovne prakse v odnosu do potrošnikov in sicer zavajajočo poslovno prakso z zavajajočim dejanjem, ki ga je to storilo s tem, da je za gostinsko storitev nastanitve v sobah s tremi zvezdicami in storitve zajtrka na spletni strani: www.booking.com navajalo, da gre za hotel, pri čemer naj bi bile te navedbe neresnične, saj je omenjena pravna oseba kategorizirana kot nastanitveni obrat sobe s tremi zvezdicami inne nudi samopostrežnega zajtrka, s čemer je podjetje pri potrošnikih ustvarilo vtis, da gre za nastanitveni obrat - hotel in da nudi storitev samopostrežnega zajtrka, s tem pa je povzročilo (oziroma bi utegnilo povzročiti), da je potrošnik sprejel odločitev o poslu, ki je sicer ne bi sprejel.

Bistvo problema je bilo v tem, da je imelo podjetje, ki je oglaševalo svoje storitve v svojem registriranem imenu naziv “hotel”, čeprav dejansko ni šlo za hotel. Sodišče je v svoji odločbi izreklo, da je treba način oglaševanja ločiti od registriranega imena tistega, ki tak oglas objavlja.

Poslovna praksa se namreč šteje za zavajajočo ne zgolj v primeru, če je neresnična, ampak če kakorkoli, vključno s celotno predstavitvijo zavaja ali pa bi zgolj utegnila zavajati povprečnega potrošnika. Oglaševanje, da gre za hotel, četudi je to registrirano ime pravne osebe, bi nedvomno lahko zavedla vsakega povprečnega potrošnika. Torej je ne glede na uraden naziv firme način oglaševanja, da gre za hotel, še vedno zavajajoč.

Sklep

Čeprav novi ZVPoT-1 ni prinesel ravno “revolucionarnih” sprememb glede oglaševanja, pa je postregel z nekaterimi rešitvami, ki še dodatno ščitijo potrošnika, denimo pri ponudnikih storitev informacijske družbe, ki morajo potrošnikom odslej omogočiti neposreden in stalen dostop do svojih podatkov. Povišale so se tudi globe za protipravno oglaševanje. Pomembno je tudi to, da je na področju oglaševalskih praks čedalje več sodne prakse, ki predstavlja pomemben doprinos k razlagi posameznih zakonskih in podzakonskih določil in prepričani smo lahko, da jo bo v prihodnosti še več, saj se potrošniki čedalje bolj zavedajo svojih pravic.

***

• [1] Glej 38. člen ZVPoT-1
• [2] Glej 42. člen ZVPoT-1
• [3] Glej sodbo I U 633/2018 z dne 18.12.2019; ECLI:SI:UPRS:2019:I.U.633.2018.8

***

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.