Obračun davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2020

05. 02. 2021

Družbe prihodke in odhodke iz izkaza poslovnega izida upoštevajo pri sestavitvi davčnega obračuna na podlagi Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2). 

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 13. 1. 2021, www.findinfo.si, Avtor: Ida Kavčič, univ. dipl. ekon., spec. posl. ekon.

Družbe prihodke in odhodke iz izkaza poslovnega izida upoštevajo pri sestavitvi davčnega obračuna na podlagi Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2). Družbe - rezidenti so obdavčene po svetovnem dohodku, torej od vseh dohodkov, ki imajo svoj vir v Sloveniji, in vseh dohodkov, ki imajo svoj vir izven Slovenije. Nerezidenti pa so obdavčeni le od dohodkov, ki imajo svoj vir v Sloveniji.

Osnova za davek je dobiček, kot presežek prihodkov nad odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida oziroma letnem poročilu na podlagi zakona in v skladu z računovodskimi standardi, razen v primeru, ko ZDDPO-2 določa drugače. Ker se določeni prihodki in odhodki v davčnem obračunu ne upoštevajo oziroma se upoštevajo v različnih obračunskih obdobjih, prihaja do tako imenovanih stalnih in začasnih razlik med davčnim in računovodskim dobičkom.

Stalne razlike med davčnim in računovodskim dobičkom nastanejo:

• pri transakcijah med povezanimi osebami v mednarodnih transakcijah oziroma v določenih primerih tudi v domačih transakcijah, kjer se odhodki priznajo največ, prihodki pa najmanj do primerljivih tržnih cen;
• pod določenimi pogoji se prihodki od prejetih dividend oziroma drugih deležev iz dobička, vključno z dohodki, podobnimi dividendam izvzamejo iz davčne osnove,
• pod določenimi pogoji se dobički ustvarjeni z odsvojitvijo lastniških deležev v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja izvzamejo iz davčne osnove zavezanca, in sicer v višini 50% ustvarjenega dobička, ustvarjena izguba pa se ne prizna v višini 50%,
• prav tako davčno osnovo znižujejo pavšalni odhodki v višini 5% zneska v davčnem obdobju prejetih dividend in dobičkov, ustvarjenih z odsvojitvijo lastniških deležev, ki so izvzeti iz davčne osnove zavezanca,
• davčno osnovo povečujejo odhodki, ki niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in niso posledica opravljanja dejavnosti, imajo značaj privatnosti in niso skladni z običajno poslovno prakso,
• davčno osnovo znižujejo odhodki, ki so v 30. členu ZDDPO-2 našteti kot davčno nepriznani odhodki,
• delno priznani (v višini 50%) so stroški reprezentance in stroški nadzornega sveta,
• kot odhodek se ne priznajo obresti od prejetih posojil delničarja oziroma družbenika (in z njim  povezanih oseb), ki ima kadarkoli v davčnem obdobju neposredno ali posredno v lasti najmanj 25% delnic ali deležev v kapitalu ali glasovalnih pravic v zavezancu, če kadarkoli v davčnem obdobju ta posojila presegajo štirikratnik deleža tega delničarja oziroma družbenika v kapitalu zavezanca.

Začasne razlike med davčnim in računovodskim dobičkom nastanejo pri:

• oblikovanju rezervacij, kjer se odhodek prizna v višini 50% v trenutku oblikovanja rezervacij iz 20. člena ZDDPO-2,
• prevrednotenju terjatev zaradi oslabitve, kjer davčno ni priznan odhodek, ki presega:
  • o Znesek, ki je enak aritmetični sredini v preteklih treh davčnih obdobjih dejansko odpisanih terjatev oziroma
  • o Zneska, ki predstavlja 1% obdavčljivih prihodkov davčnega obdobja,
• prevrednotenju zaradi oslabitve dobrega imena, kjer se odhodki priznajo največ do zneska, ki ustreza 20% začetno izkazane vrednosti dobrega imena,
• prevrednotenju finančnih naložb, kjer se odhodki zaradi oslabitve kratkoročnih in dolgoročnih naložb priznajo ob odtujitvi, zamenjavi ali drugačni poravnavi oziroma odpravi finančne naložbe oziroma finančnega inštrumenta,
• pri obračunu amortizacije, pri čemer se odhodki priznajo v obračunanem znesku z uporabo metode enakomernega časovnega amortiziranja in davčno dovoljenih stopenj.

Družbe davčno osnovo znižujejo tudi z nepokrito davčno izgubo, in sicer največ v višini 50% davčne osnove davčnega obdobja. Nadalje družbe davčno osnovo lahko znižajo tudi s koriščenjem davčnih olajšav:

• Olajšava za vlaganje v raziskave in razvoj,
• Olajšava za investiranje,
• Olajšava za zaposlovanje,
• Olajšava za zaposlovanje invalidov,
• Olajšava za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju,
• Olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje in
• Olajšava za donacije in
• Olajšave za zaposlovanje in investiranje za poslovanje na manj razvitih področjih po posebnih zakonih.

Novost, ki velja prvič pri izdelavi davčnega obračuna za leto 2020 je, da se zmanjšanje davčne osnove za davčno izgubo in davčne olajšave po ZDDPO-2 in drugih zakonih, ki določajo zmanjšanje davčne osnove po tem zakonu, skupaj z uveljavljanjem neizkoriščenih delov davčnih olajšav iz preteklih davčnih obdobij, prizna največ v višini 63% davčne osnove.

S spremembo  ZDDPO-2P (Ur.l.RS št. 79/18 z dne 07.12.2018) in ZDDPO-2R (Ur.l. RS št. 66/19 z dne 5.11.2019) so bila uvedena dodatna  pravila proti praksam  izogibanja davka.

Novosti iz ZDDPO-2P  so se uporabile  že za leto 2019, novosti  ZDDPO-2R pa se bodo prvič uporabile pri sestavi  obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2020.

Z  ZDDPO-2P  je bil uveljavljen  2.a člen »Splošno pravilo o preprečevanju zlorab«, ki določa:

• da se pri ugotavljanju davčne obveznosti v skladu z ZDDPO-2, zlasti pri priznavanju ugodnosti oziroma upravičenj zavezanca za davek po tem zakonu,  ne upošteva shema in niza shem,ki so ob upoštevanju vseh pomembnih dejstev in okoliščin nepristne, če je njihov glavni namen ali eden od glavnih namenov pridobiti ugodnosti oziroma upravičenja, ki izničuje cilj ali namen tega zakona.
• ugodnost oz. upravičenje je zmanjšanje davčne osnove zaradi na primer uveljavljanja olajšav, pokrivanja davčne izgube, izvzema dohodka iz osnove, odbitka od davka, oprostitev od davčnega odtegljaja ali drugih ugodnosti oz. upravičenj po tem zakonu.
• shema ali niz shem se šteje za nepristnega, če ni bil uveden iz tehtnih komercialnih razlogov, ki odražajo gospodarsko realnost.

Z ZDDPO-2P je bila  uvedena tudi novost, in sicer:

• pojem nadzorovane tuje družbe (67.h člen),
• obravnava dohodka nadzorovane tuje družbe (67.i  člen) in
• morebitni pripis in izračun dohodka nadzorovane tuje družbe v davčno osnovo zavezanca (67.j člen).

Kot nadzorovana tuja družba (NTD) se obravnava tuja družba, če:

1. je zavezanec sam ali s povezanimi osebami neposredno ali posredno udeležen v osebi z več kot 50 % glasovalnih pravic ali ima posredno ali neposredno več kot 50 % kapitala ali je upravičen do več kot 50 % dobička te osebe, in
2. je davek od dohodkov pravnih oseb na dobiček, ki ga je oseba dejansko plačala, nižji od polovice davka od dohodkov pravnih oseb, ki bi se za ta dobiček zaračunal osebi po tem zakonu.

Zakon določa tudi kriterije za povezane osebe (67. h člen ZDDPO-2).

V davčno osnovo zavezanca se vključi nerazdeljeni dohodek nadzorovane tuje družbe, ki izhaja iz naslednjih dohodkov (67.i člen ZDDPO-2):

1. obresti ali drugega dohodka iz finančnih sredstev,
2. premoženjskih pravic ali drugega dohodka, ki izhaja iz intelektualne lastnine,
3. dividend in dohodka od odsvojitve deležev,
4. dohodka od finančnega zakupa,
5. dohodka od zavarovalniških, bančnih in drugih finančnih dejavnosti, ter
6. dohodka od izdajanja računov osebam, ki imajo dohodek od prodaje in storitev na podlagi blaga in storitev, kupljenih od povezanih oseb ali prodanih povezanim osebam, in nimajo dodane vrednosti ali imajo le majhno dodano vrednost.

Našteti dohodki se ne vključijo v davčno osnovo zavezanca v primeru, če iz dejstev in okoliščin izhaja, da nadzorovana tuja družba opravlja gospodarsko dejavnost, za katero ima na voljo osebje, opremo, sredstva in prostore in če ena tretjina ali manj dohodka nadzorovane tuje družbe izvira predhodno naštetih dohodkov. Dohodek, ki se vključi v davčno osnovo zavezanca se izračuna sorazmerno glede na udeleženost zavezanca v nadzorovani tuji družbi. Več o izračunu  je določeno v 67.j členu ZDDPO-2.

Na podlagi ZDDPO-2R pa je uvedena novost na področju hibridnih neskladij. Hibridno neskladje nastane v situacijah, ki vključujejo zavezanca ali povezane osebe ali strukturirane ureditve, pri katerih pride do dvojnega odbitka ali odbitka brez vključitve. Dvojni odbitek pomeni odbitek istega plačila, odhodkov ali izgub, od obdavčljivega dohodka v državi vira plačila, nastanka stroškov ali izgub (državi plačnika) in v drugi državi (državi vlagatelja). Odbitek brez vključitve pomeni odbitek plačila ali domnevnega plačila od obdavčljivega dohodka v državi plačnika, brez ustrezne vključitve plačila v obdavčljiv dohodek v državi prejemnika plačila.

Neskladje se obravnava kot hibridno neskladje le, če se pojavi:

• med povezanimi osebami,
• med zavezancem in povezano osebo,
• med sedežem ali krajem dejanskega delovanja poslovodstva in  poslovno enoto,
• med dvema ali več poslovnimi enotami iste osebe,
• v strukturirani ureditvi ali
• med udeleženci pri hibridnem prenosu finančnega instrumenta, ki povzroči večkratno uveljavljanje davka, plačanega na viru.

Na podlagi ZDDPO-2R je s 1.1.2020  uvedena tudi novost na področju izstopne obdavčitve (54.a člen).

Zavezanec mora obvezno razkriti in vključiti v davčno osnovo skrite rezerve, če prenese sredstva:

• s sedeža ali iz kraja dejanskega delovanja poslovodstva zavezanca v SLO na njegovo poslovno enoto v drugi državi,
• s svoje poslovne enote v SLO na svoj sedež ali kraj dejanskega delovanja  poslovodstva zavezanca v drugi državi ali na drugo poslovno enoto  v drugi državi,
• Zaradi prenosa davčnega rezidenstva v drugo državo, razen za sredstva, ki so še naprej povezana s poslovno enoto v SLO, ali
• zaradi prenosa poslovanja poslovne enote iz SLO v drugo državo.

Obdavči se prirast vrednosti posameznega sredstva do trenutka, ko zavezanec to sredstvo prenese iz Slovenije in Slovenija ne more več obdavčiti tega dohodka.

Zavezanec lahko plača davek od vključenih skritih rezerv pri izstopni obdavčitvi  v petih enakih letnih obrokih.

Sklep

Od ugotovljene davčne osnove, kjer so upoštevani davčni prihodki in davčni odhodki po veljavni zakonodaji, zmanjšane za davčno izgubo in davčne olajšave največ  63% davčne osnove, se plača davek po stopnji 19%.

***

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.