Kaj prinaša PKP5?

29. 10. 2020

Pri večini ukrepov, ki se nanašajo na pomoč gospodarstvu, gre za podaljšanje ukrepov kot npr. povračila nadomestil plač zaposlenih zaradi karantene in višje sile, medtem ko sta npr. delno povračilo prihodka zaradi karantene ali višje sile pri samozaposlenih in kratkotrajna bolniška novosti.

Objavljeno: www.racunovodja.com, 23. 10. 2020, Avtor: Mag. Katja Blatnik

Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP, v nadaljevanju PKP5), Uradni list RS: 152 z dne 23. 10. 2020.

Pri večini ukrepov, ki se nanašajo na pomoč gospodarstvu, gre za podaljšanje ukrepov kot npr. povračila nadomestil plač zaposlenih zaradi karantene in višje sile, medtem ko sta npr. delno povračilo prihodka zaradi karantene ali višje sile pri samozaposlenih in kratkotrajna bolniška novosti.

Z zakonom se odstopa tudi od določb Zakona o nalezljivih boleznih (ZNB). V zvezi s tem odstopanjem moramo opozoriti, da se namesto izraza »odločba o odreditvi karanteni« uvaja nov izraz - »potrdilo o napotitvi v karanteno na domu«, kar pa v PKP5 ni izrecno napisano. V poglavju 3., ki se nanaša na nadomestila plač zaradi karantene se namreč še vedno uporablja izraz »odločba o odreditvi karantene«. Ministrstvo za zdravje odločb ne bo več izdajalo, nadomeščene bodo s potrdili NIJZ in Policije. Več o tem si preberite pod točko 4.

Vlada bo lahko s sklepom podaljšala tudi ukrep delnega subvencioniranja skrajšanega polnega delovnega časa in sicer do 30. junija 2021. Ta ukrep po ZIUOPPE velja do 31.12.2020. To velja ob pogoju, da bo Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 2020/C 91 I/01 podaljšan v leto 2021. Od podaljšanja tega dokumenta je odvisno tudi podaljšanje ukrepov za samozaposlene in mikro podjetja, ki za zdaj veljajo do 31.12.2020.

Vlada je uzakonila tudi možnost podaljšanja ukrepa, ki se nanaša na začasno zvišanje subvencije za plače za invalida (povečanje skupnega zneska za 10%, vendar skupaj ne več kot 75 % plač invalidov). Ta ukrep je bil uzakonjen z ZIUOOPE in velja od 1. 6. 2020 do 31.12.2020.

Pri nekaterih »podaljšanih« ukrepih se zaostrujejo pogoji za pridobitev pomoči, pri čemer gre predvsem za t.i. prihodkovni pogoj. Začasni ukrepi, ki se nanašajo na samozaposlene in mikro podjetja, veljajo za tiste, ki so registrirani najmanj od 1. septembra 2020. V povezavi s tem je sprememba tudi pri obdobju ugotavljanja povprečnih prihodkov za tiste upravičence, ki v letu 2019 niso poslovali.

Uvodoma še pojasnimo, da se ukrep v obliki mesečnega temeljnega dohodka (MTD) in delno povrnjen izgubljeni dohodek za enako obdobje izključujeta.

Do 5 milijonov zaščitnih mask je lahko dodeljenih mikro podjetjem z 1 do 4 zaposlenimi, pri čemer med zaposlene sodijo tudi samozaposleni in družbeniki.

1. Kratkotrajna odsotnost z dela zaradi bolezni brez obiska zdravnika v breme ZZZS

Ukrep bo veljal do 31. 12. 2020, z možnostjo podaljšanja za 6 mesecev.

Ne glede na določbe 29., 31. in 35. člena ZZVZZ, ki sicer ureja nadomestila zaposlenih v breme ZZZS, se s PKP5 uvaja kratkotrajna bolniška odsotnost z dela brez potrdila o upravičeni zadržanosti od dela, ki ga sicer izda izbrani osebni zdravnik.

Taka odsotnost lahko trajala do 3 zaporedne delovne dni v kosu. Delavec jo lahko koristil največ enkrat v posameznem koledarskem letu. Če se bolniška koristi v kosu in največ enkrat v koledarskem letu pomeni, da delavec v primeru bolezni lahko koristi odsotnost natanko enkrat in sicer 1, 2 ali 3 zaporedne delovne dni. V primeru, da izbrani osebni zdravnik pri delavcu ugotovi, da je delavec po preteku tega obdobja še nadalje neprekinjeno začasno odsoten z dela zaradi bolezni ali poškodbe, se šteje, da pravica do enkratne kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni ni izkoriščena. V takih primerih gre za običajno bolniško odsotnost.

Nadalje velja, da mora delavec o vsakokratni kratkotrajni bolniški odsotnosti iz pisno ali elektronsko obvestiti delodajalca prvi dan odsotnosti. Delavec pravico do odsotnosti iz dela zaradi bolezni uveljavlja v skladu z veljavnimi predpisi s področja zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja.

PKP5 določa, da je višina nadomestila plače določena z ZDR-1. To pomeni, da nadomestilo plače znaša 80 % plače delavca v preteklem mesecu za polni delovni čas (8. odst. 137. člena ZDR-1).

Zakon tudi določa, da delavec v času koriščenja te odsotnosti ne sme opravljati pridobitne dejavnosti ali odpotovati izven kraja svojega bivanja. V primerih kršitev teh pravil, nadomestilo plače ni izplačano v breme ZZZS. Menimo, da delodajalec v takih primerih lahko obračuna dopust ali neplačano odsotnost.

ZZZS delodajalcu povrne izplačano nadomestilo v roku 60 dni po predložitvi njegove zahteve za povračilo nadomestila. Delodajalec vloži zahtevo v elektronski obliki pri ZZZS najpozneje tri mesece po preteku ukrepa, t.j. do 31.3.2021. Podroben postopek za vlaganje zahteve določa ZZZS.

2. Napotitev na testiranje na SARS-CoV-2, ki ga plača delodajalec ni boniteta

Ukrep bo veljal do 30.6.2021, z možnostjo podaljšanja za 6 mesecev.

Če delodajalec zaposlenega napoti na testiranje za Covid-19 in mu test plača, se to plačilo ne glede na 39. člen Zdoh-2 ne šteje za boniteto.

3. Oprostitev plačila dohodnine za nekatere dohodke pomožnih policistov

Oprostitev plačila dohodnine (sprememba 24. člena Zdoh-2) je določena za:

• plačilo za pripravljenost, ter
• za vse dohodke prejete na podlagi pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji, ki ne predstavljajo nadomestila plače oziroma izgubljenega dohodka (npr. povračila stroškov v času usposabljanja).

4. Povračilo nadomestila plač delavcem zaradi odrejene karantene ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka

Ponovno se uvaja pravica do povračila izplačanih nadomestil plač zaradi varstva otroka upoštevaje njegovo starost in druge okoliščine oz. zaradi višje sile. Ukrep bo veljal za nazaj - od 1.9.2020 do 31.12.2020 z možnostjo 3 mesečnega podaljšanja.

Podaljšuje se tudi ukrep povračila izplačanih nadomestil zaradi odrejene karantene za zaposlenega. Ukrep bo veljal za nazaj – od 1.10.2020 do 31.12.2020 z možnostjo 3 mesečnega podaljšanja. Na podlagi vloge, ki je vložena na podlagi ZIUPDV, je delodajalec upravičen do povračila izplačanih nadomestil plače tudi za obdobje od 1. oktobra 2020 dalje, če obdobje odrejene karantene delavca traja po tem datumu.

V uvodu smo omenili, da prihaja do sprememb na področju odrejanja karanten na domu, pa tudi pri opredelitvi karantene v primeru Covid 19. Karantena na domu je ukrep, s katerim NIJZ ali Policija z ustnim navodilom napotita osebo (stik z okuženo osebo ali prihod iz območja z visokim tveganjem) v samoosamitev na naslovu bivanja z omejitvijo stikov z osebami, ki ne živijo v istem gospodinjstvu. Namesto Ministrstva za zdravje, NIJZ ali Policija z ustnim navodilom napotita osebo v karanteno. Kot dokazilo za uveljavljanje pravice do nadomestila plače ali drugih pravic iz naslova zdravstvenega in socialnega varstva NIJZ oziroma Policija tej osebi izroči potrdilo o napotitvi v karanteno na domu neposredno ali pa ga posreduje po elektronski ali navadni pošti v 72 urah. Za predloge karantene, ki na dan uveljavitve PKP5 še niso rešeni (Ministrstvo za zdravje še ni izdalo odločb) in je od izdaje predloga minilo več kot 7 dni velja, da ti predlogi služijo kot dokaz v postopku uveljavljanja pravice do nadomestila plače ali drugih pravic iz naslova zdravstvenega in socialnega varstva po ZIUPDV. Ministrstvo za zdravje za te predloge ne bo izdajalo odločb o odreditvi karantene.

Tudi po PKP5 bo veljalo, da ima » prednost« pred karanteno druga oblika upravičene odsotnosti z dela kot npr. dopust, bolniška, starševsko varstvo ipd. V času karantene in/ali višje sile lahko delavec koristi dopust in prejme nadomestilo plače kot mu pripada iz tega naslova, torej 100 %. V primerih skrajšanega delovnega časa iz naslova starševskega varstva, pokojninske ali zdravstvene zakonodaje, se nadomestilo plače zaradi karantene izplačuje v sorazmernem delu.

Delodajalci bodo v obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače, morali delavcem izplačevati neto nadomestila plače in poravnavati prispevke za obvezna socialna zavarovanja. V nasprotnem primeru bodo morali prejeta sredstva v celoti vrniti.

Višina povračila je enako določena kot po ZIUPDV. ZRSZ povrne 80% nadomestila, ki po ZDR-1 znaša 80% plače, torej 80% od 80%. S plačo je mišljen I. bruto. Višina delnega povračila nadomestila plače je zakonsko omejena na največ 892,50 EUR.

1. Višja sila - varstvo otrok

Nanaša se na varstvo otrok do vključno 5. razreda OŠ, otrok v prilagojenih in posebnih programih v OŠ s prilagojenim programom in v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter otrok, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pomoč spremljevalca.

Delodajalci morajo opravičeno odsotnost z dela presojati na podlagi elementov, ki veljajo za višjo silo: prisotnost zunanjega vzroka, nepričakovanost dogodka, neizogibnost in neodvrnljivost dogodka. V okviru teh elementov je potrebna presoja možnosti varstva s strani drugega starša, možnost drugačne razporeditve delovnega časa.

Delavec mora najpozneje v treh delovnih dneh od nastanka razloga odsotnosti o vseh okoliščinah, ki vplivajo na nastanek višje sile, obvestiti delodajalca. Delodajalec za namen povračila nadomestila potrebuje izjavo delavca o obstoju okoliščin, ki vplivajo na nastanek višje sile.

Delavec, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka, ima pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z ZDR-1, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga (138. člen ZDR-1). Skladno s tem ima delavec pravico do nadomestila plače v višini 80 % osnove iz 7. odst. 137. člena ZDR-1 (enaka osnova kot za letni dopust ipd.).

Nadomestilo plače delavec prejema za obdobje, za katero je otroku odrejena karantena oz. dokler so podane okoliščine višje sile, ki upravičujejo njegovo odsotnost.

Delodajalec lahko uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil (I. bruto) pri ZRSZ v:

• 8 dneh od uveljavitve zakona, za odsotnosti od 1.9.2020 do uveljavitve PKP5
• 8 dneh od pričetka odsotnosti delavca za odsotnosti po uveljavitvi PKP5.

Za vse odsotnosti, katerih razlog bo karantena in bo odločba izdana do 31.12.2020, bo skrajni rok za vlogo 31.12.2020.

Delodajalec mora vlogi ZRSZ priložiti:

• kopijo odločbe o odreditvi karantene (oz. potrdilo NIJZ/Policije)
• izjavo, iz katere izhaja, da za delavca ni mogoče organizirati dela na domu in
• izjavo delavca o obstoju okoliščin, ki vplivajo na nastanek višje sile.

Sledi podpis pogodbe z ZRSZ. Delodajalci lahko povračilo nadomestil pričakujejo na zadnji dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plač (npr. do 30.11. za septembrsko nadomestilo, izplačano v oktobru).

2. Odrejena karantena za zaposlenega

Do nadomestila plače so upravičeni delavci, ki zaradi odrejene karantene po ZNB (Zakon o nalezljivih boleznih) ali po PKP5 ne morejo opravljati dela, niti od doma. Nadomestilo prejemajo za obdobje, za katero je odrejena karantena.

Višina nadomestila je določena enako kot v ZIUPDV (PKP4). Razlog za odreditev karantene mora biti razviden iz odločbe o odreditvi karantene (po novem potrdila NIJZ/Policije).

Nadomestilo plače po ZDR-1 - začasna nezmožnost zagotavljanja dela iz poslovnega razloga - 80 % osnove. Osnova se izračuna po 7. odstavku 137. člena ZDR-1:

• Delavec, ki se odpravi v državo, ki je na zelenem ali rumenem seznamu, in mu je ob prehodu meje v RS odrejena karantena.
• Delavec, ki mu je odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo, pri čemer do stika ne pride med opravljanjem dela za delodajalca

Nadomestilo plače je enako plači, ki bi jo prejel, če bi delal (100 %):

• Delavec, ki mu je odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo v okviru opravljanja dela za delodajalca
• Javni uslužbenec, ki mu je odrejena karantena zaradi izvajanja nalog delodajalca v tujini ali mu je odrejena karantena zaradi napotitve ali premestitve javnega uslužbenca na delo v tujino.

Nadomestilo plače po ZDR-1 - višja sila - 50 % plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 % minimalne plače. Osnova se izračuna po 7. odstavku 137. člena ZDR-1.

Delavec, ki mu je odrejena karantena zaradi odhoda v državo, ki je na rdečem seznamu, ni upravičen do nadomestila plače v času odrejene karantene, razen v primeru odhoda zaradi naslednjih osebnih okoliščin:

1. smrti zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali smrti otroka, posvojenca ali otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja,
2. smrti staršev (očeta, matere, zakonca ali zunajzakonskega partnerja starša, posvojitelja),
3. rojstva otroka
4. vabila na sodišče.

Delavec mora delodajalcu najpozneje en dan pred odhodom predložiti pisno izjavo, iz katere bo izhajalo, da odhaja v državo na rdečem seznamu zaradi predhodno naštetih osebnih okoliščin.

• Ni nadomestila plače (neplačana odsotnost)

Delavec, ki mu je odrejena karantena zaradi odhoda v državo, ki je na rdečem seznamu, ni upravičen do nadomestila plače v času odrejene karantene, razen v primerih že navedenih osebnih okoliščin.

Ne glede na navedene razloge mora delavec, ki mu je odrejena karantena, najpozneje v 24 urah obvestiti delodajalca, da je v karanteni, in o razlogih, iz katerih mu je odrejena. Delavec, ki mu je odrejena karantena, mora najpozneje v treh delovnih dneh od prejema odločbe o odreditvi karantene (po novem potrdila NIJZ/Policije) le-to posredovati delodajalcu.

Delodajalec lahko uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil (I. bruto) pri ZRSZ v:

• 8 dneh od uveljavitve zakona, za odsotnosti od 1.10.2020 do uveljavitve zakona PKP5
• 8 dneh od pričetka odsotnosti delavca za odsotnosti po uveljavitvi zakona PKP5.

Za vse odsotnosti, katerih razlog bo karantena in bo odločba izdana do 31.12.2020, bo skrajni rok za vlogo 31.12.2020.

Delodajalec mora priložiti:

• kopijo odločbe (potrdila NIJZ/Policije) o odreditvi karantene in
• izjavo, iz katere izhaja, da za delavca ni mogoče organizirati dela na domu.

Sledi podpis pogodbe z ZRSZ. Delodajalci lahko povračilo nadomestil pričakujejo zadnji dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plač (npr. do 30.11. za septembrsko nadomestilo, izplačano v oktobru).

5. Čakanje na delo

Ukrep delnega povračila plače za čakanje na delo je bil z ZIUOOPE podaljšan do 30. junija 2020. ZIUPDV, sprejet 10.7.2020, je ukrep začasnega čakanja na delo podaljšal sprva do 31.7.2020, kasneje pa s sklepi Vlade RS do 30.9.2020.

Po PKP5 bo ukrep veljal do konca tega leta, torej do 31.12.2020 z možnostjo 6 mesečnega podaljšanja.

Ukrep čakanja na delo je vsebinsko zelo podoben ukrepom, ki so bili sprejeti z ZIUOOPE in ZIUPDV, zato vas v zvezi s tem napotujemo tudi na branje e-gradiva Plače v času veljavnosti interventnega zakona, II. poglavje.

Za razliko od dosedanjih ukrepov se zaostruje t.i. prihodkovni pogoj. Namesto vsaj 10 % padca, je kriterij vsaj 20% padec prihodkov v letu 2020 glede na ustrezno povprečje prihodkov preteklega ali tekočega leta.

Glede pravic delavcev v zvezi z vračanjem na delo, letnim dopustom ipd. ni sprememb. Tudi po PKP5 velja, da ima » prednost« pred čakanjem druga oblika upravičene odsotnosti z dela kot npr. dopust, bolniška, starševsko varstvo ipd. V času začasnega čakanja na delo lahko delavec koristi dopust in prejme nadomestilo plače kot mu pripada iz tega naslova, torej 100 %. Čakanje se »prekine« tudi v primerih bolniške, porodniške ipd. Drugače je s praznikom. Delodajalcu namreč pripada povračilo nadomestila plače za dejansko mesečno oziroma tedensko obveznost, za prazničen in drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi delavec na ta dan dejansko delal.

V PKP5 je po novem predvidena možnost, da se delavec v času čakanja na delo prijavi v evidenco iskalcev zaposlitve in vključi v ukrepe, ki se sicer zagotavljajo prijavljenim iskalcem zaposlitve po ZUTD. V kolikor delavec na začasnem čakanju sicer dela s polnim delovnim časom, ni dolžan izvajati aktivnosti iz ukrepov APZ po ZUTD (kot npr. izobraževanja).

Pri višini nadomestila ni sprememb glede na prejšnji tovrstni ukrep - delavec ima v času začasnega čakanja na delo pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z ZDR-1, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga, t.j. 80% povprečne mesečne plače delavca za polni delovni čas v zadnjih treh mesecih. Hkrati velja, da nadomestilo plače, ne sme biti nižje od minimalne plače v RS (velja za vse delavce pri delodajalcih).

Glede postopka in načina uveljavljanja povračila plače ni sprememb. Delodajalec mora v 8 dneh od napotitve delavca na začasno čakanje vložiti elektronsko vlogo pri ZRSZ, najpozneje pa do 15. decembra 2020. Vlogi za delavca na začasnem čakanju na delo mora delodajalec priložiti oceno upada prihodkov, za pravilnost katere je kazensko in materialno odgovoren, ter dokazila o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.

ZRSZ o vlogi odloči v 15 dneh od vložitve s sklepom.

Delno povračilo nadomestila plače (razen za delavce, za katere plačilo nadomestila plače ne bremenijo delodajalca) se delodajalcu izplačujejo mesečno, v sorazmernem deležu ali v celoti, in sicer 10. dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače.

Sprememba je na področju odpuščanj delavcev, ki so na čakanju. Za razliko od ZIUPDV prepoved odpuščanja iz poslovnega razloga po PKP5 velja za vse delavce na čakanju in ne le tiste, za katere delodajalec uveljavlja povračilo nadomestila. V veljavi ostaja tudi prepoved odpuščanja večjemu številu delavcev razen, če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 13. marcem 2020 in delodajalec za te delavce ni uveljavil pravice do povračila nadomestila plače po PKP5 ali ZIUOOPE ali ZIUZEOP ali ZIUPDV (kršitev prepovedi odpuščanja).

6. Začasni ukrepi za samozaposlene in mikro podjetja

Začasni ukrep v obliki temeljnega dohodka in plačila prispevkov je urejal ZIUZEOP. Podobno bo ta ukrep urejen v PKP5, pri čemer so prihodkovni pogoji strožji – 20 % nižji prihodki in ne 10 % kot je veljalo po ZIUZEOP. Iz PKP 5 so izvzete samozaposlene osebe, zavarovane po 19. členu ZPIZ-2 - verski uslužbenec registriranih cerkva in drugih verskih skupnosti.

Če pravilno razumemo navedbe glede MTD in povračil delno izgubljenega dohodka, ima za osebe, ki so upravičene do obeh, MTD »prednost« pred izgubljenim dohodkom. Obeh hkrati za isto obdobje ne bo možno uveljavljati.

1. Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka

Ukrep bo veljal do 31.12.2020 z možnostjo 6 mesečnega podaljšanja.

Upravičenec do izredne pomoči v obliki MTD je oseba, ki je registrirana za opravljanje dejavnosti najmanj od 1. septembra 2020 do uveljavitve PKP5 in dejavnosti zaradi posledic epidemije COVID-19 ne more opravljati ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu tudi po zaključku epidemije COVID-19. Za bistveno zmanjšan obseg se štejejo vsaj 20 % nižji prihodki glede na ustrezno obdobje preteklega ali tekočega leta.

Ker so vključeni zavezanci, ki so imeli dejavnost registrirano najmanj od 1. septembra 2020 je sprememba pri ugotavljanju prihodkov za tiste upravičence, ki v letu 2019 niso poslovali. Nanaša se na obdobje ugotavljanja povprečnih mesečnih prihodkov. Do pomoči so upravičeni tisti, ki se jim povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi posledic epidemije COVID-19 znižajo za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 31. avgusta 2020 (in ne do 12. marca 2020).

Za družbenike je dodaten pogoj neizplačilo dobička, nakup lastnih delnic ali lastnih poslovnih deleže ter neizplačilo nagrad oz. poslovne uspešnosti poslovodstvu v letu 2020 oz. za leto 2020.

Upravičenci do temeljnega dohodka bodo:

• po 15. členu ZPIZ-2 - samozaposlene osebe
• po 16. členu ZPIZ-2 – družbeniki
• po 17. členu ali petem odst. 25. člena ZPIZ-2 – kmetje

Postopek je praktično enak kot po ZIUZEOP – vložitev Izjave na e-davkih, pri čemer je pomembno, da na dan vložitve vloge upravičenec nima neplačanih davkov in prispevkov. Skrajni rok za izjavo bo 31.12.2020.

Upravičenec bo dobil izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka (MTD) v višini 1.100,00 eurov, samozaposleni v kulturi vpisani v razvid pa 700,00 eur mesečno (država RS jim plačuje prispevke). Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka za upravičence kmete, ki so oproščeni plačila prispevkov delodajalcev za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, znaša 940 eurov na mesec.

Velja tudi, da se v primeru vloge za izplačilo delno povrnjenega izgubljenega dohodka za posamezen mesec zmanjša za višino izplačanega delno povrnjenega izgubljenega dohodka. Obeh pomoči za isto obdobje upravičenec ne more prejeti:

• Uveljavimo MTD in kasneje delno izgubljen dohodek – NE, razen če ugotovimo, da do MTD sploh nismo upravičeni; v tem primeru MTD vrnemo in podamo v roku 30 dni od vračila MTD na FURS zahtevo za izplačilo delno izgubljenega dohodka.
• Uveljavimo delno izgubljeni dohodek in kasneje MTD – DA, vendar je potrebno vrniti delno izgubljeni dohodek

MTD se bo izplačeval za oktober, november in december 2020 in je oproščen vseh davkov in prispevkov.

Če upravičenec za posamezni mesec ni vključen za celotni mesec ali za polni zavarovalni čas, je upravičen do sorazmernega dela izredne pomoči v obliki MTD glede na delež vključitve v zavarovanje za posamezni mesec oziroma do polnega zavarovalnega časa po teh podlagah. Delež vključitve v zavarovanje za posamezni mesec oziroma do polnega zavarovalnega časa po teh podlagah se za posamezni mesec določi upoštevaje povprečno dnevno število ur vključitve v zavarovanje v posameznem mesecu.

Sorazmernost se ne ugotavlja pri samozaposlenih osebah, ki so do polnega časa vključeni na podlagi drugega odst. 19. člena ZPIZ-2 (krajši delovni čas iz naslova starševska varstva) in če je ves ta čas vključena v zavarovanje kot samozaposlena oseba.

Če upravičenec ugotovi, da ne izpolnjuje pogojev, mora najkasneje do roka za predložitev obračuna od dohodkov pravnih oseb za leto 2020 oziroma za obdobje, ki vključuje podatke za obdobje drugega polletja 2020, oziroma do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2020 o tem obvestiti FURS. Izjema so družbeniki, ki so npr. izplačali nagrado. Ti morajo o tem čim prej obvestiti FURS, saj jim zamudne obresti tečejo od dneva uveljavitve pravic do vračila.

2. Delno povrnjeni izgubljeni dohodek za samozaposlene in družbenike za čas trajanja karantene na domu ali nemožnosti in opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka

Ukrep bo veljal od 1. 10. 2020 - 31. 12. 2020 z možnostjo 6 mesečnega podaljšanja.

Za samozaposlene se je za obdobje treh mesecev, od oktobra do decembra 2020, uzakonila možnost za delno povrnitev izgubljenega dohodka. Ta je oproščen plačila davkov in prispevkov.

Dohodek lahko zahtevajo samozaposlene osebe v primeru karantene ali višje sile, katere posledica je varstvo otroka.

Višina delno povrnjenega izgubljenega dohodka znaša 250 eurov za vsako odrejeno karanteno ali za čas, ko ni zmožen opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole, vendar ne več kot 250 eurov za 10 dni, 500 eurov za 20 dni in 750 eurov v enem mesecu.

Če je samozaposlena oseba upravičena do izredne pomoči v obliki MTD, za isto obdobje ni upravičena do povrnitve izgubljenega dohodka. Upravičenci do delno izgubljenega dohodka morajo najprej vrniti MTD za isto obdobje in nato v roku 30 dni oddati zahtevek za delno izgubljeni dohodek.

Pogoji, pod katerimi lahko samozaposleni pričakuje delno povračilo dohodka:

• če jim je pri povratku v RS odrejena karantena, ker je država uvrščena na rdeči seznam, vendar je bila v času njegovega odhoda še na zelenem ali oranžnem seznamu
• če jim je odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo ali
• če ne morejo opravljati dela zaradi višje zaradi obveznosti varstva otroka, ki mu je bila odrejena karantena ali pa otrok zaradi zunanje objektivne okoliščine ne more obiskovati vrtca ali šole.

Samozaposleni v teh primerih vlogo predložijo FURS in ji priložijo odločbo o karanteni, v roku 30 dni od vročitve slednje odločbe oziroma pridobitve drugega ustreznega dokazila, da je nastopila druga zunanja objektivna okoliščina nezmožnosti obiskovanja vrtca ali šole. Skrajni rok za oddajo vlog je 31.12.2020.

FURS delno izgubljeni dohodek nakaže do 10. za pretekli mesec:

• za vloge, oddane od 1.10.-31.10. se dohodek za oktober nakaže do 10.11.2020
• za vloge, oddane od 1.11.-30.11. se dohodek za oktober ali november nakaže do 10.12.2020
• za vloge, oddane od 1.12.-31.12. se dohodek za oktober ali november ali december nakaže do 10.1.2021.

3. Zagotovitev zaščitne opreme

Upravičenci do pridobitve zaščitnih mask iz blagovnih rezerv so mikro podjetja z 1 do vključno 4 zaposlenimi, ki se kot pravna ali fizična oseba, ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo.

Kot zaposleni šteje tudi:

• samozaposleni, ki na dan uveljavitve PKP5 opravlja dejavnost in je v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 15. člena ZPIZ-2 in
• družbenik ali delničar gospodarskih družb oziroma ustanovitelj zadruge ali zavoda, ki je poslovodna oseba, in je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 16. člena ZPIZ-2.

Ukrep se izvaja v skladu s pravili de minimis pomoči.