Delo od doma zaradi koronavirusa

17. 03. 2020

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 6. 3. 2020, www.findinfo.si

Ali sme delodajalec delavcu, ki se je vrnil z območja, na katerem je veliko obolelih z novim koronavirusom, preventivno odrediti delo od doma oz. kakšni pogoji morajo biti za to izpolnjeni?

Zadnji tedni minevajo v znamenju novega koronavirusa (SARS-CoV-2, COVID-19), ki je konec leta 2019 izbruhnil v kitajskem mestu Wuhan. Dolgo časa smo širjenje virusa in obolelih opazovali le preko televizijskih ekranov, z občutkom, da smo daleč stran od nevarnosti. Stanje pa se je nato čez noč spremenilo, ko so mediji začeli poročati o izbruhu in hitrem širjenju novega koronavirusa v sosednji Italiji, dnevno časopisje pa je bilo polno naslovov, da je le še vprašanje časa, kdaj se bo prvi primer pojavil tudi pri nas. To je pripeljalo do upravičene skrbi mnogih delodajalcev, kako ukrepati, če oz. ko se novi koronavirus pojavi tudi v Sloveniji, kako zagotoviti varnost in zdravje svojih delavcev ter omiliti njegov vpliv na siceršnje poslovanje podjetja.

Kot izmed ena izmed možnosti se v praksi ponuja opravljanje dela od doma, ki jo ZDR-1 ureja v členih od 68 do 72. Kot delo na domu se namreč šteje delo, ki ga delavec opravlja na svojem domu oz. v prostorih po svoji izbiri, ki so izven delovnih prostorov delodajalca, kot tudi delo na daljavo, ki ga delavec opravlja z uporabo informacijske tehnologije. Delavec in delodajalec se morata o opravljanju dela od doma dogovoriti s pogodbo o zaposlitvi, delo pa se lahko od doma opravlja za celotno trajanje ali le del delovnega časa delavca. Pomembno pri tem je še, da se mora v pogodbi o zaposlitvi določiti nadomestilo za uporabo delavčevih sredstev pri delu na domu.

Delodajalec mora na področju opravljanja dela od doma sprejeti še interni akt, ki to področje podrobneje ureja (npr. pogoji za opravljanje dela od doma, število dni, način poročanja o delu, delovni čas), delavcu pa mora zagotavljati varne pogoje dela na domu. Ne gre pa pozabiti niti na formalno zahtevo ZDR-1 po obveščanju Inšpektorata RS za delo (IRSD) o nameravanem organiziranju dela na domu, saj je v nasprotnem primeru predvidena globa od 750 do 2.000 evrov.

Če veljavna pogodba o zaposlitvi, ki sta jo sklenila delavec in delodajalec, že predvideva možnost dela od doma in je delodajalec sprejel interni akt o opravljanju dela na domu, IRSD pa je bil o tem obveščen, posebnih težav z odreditvijo opravljanja dela od doma ne bo. Težava pa se lahko pojavi, če pogodba o zaposlitvi opravljanja dela od doma sploh ne predvideva in je bila tudi sicer praksa pri delodajalcu do sedaj takšna, da se je delo vedno opravljajo le v poslovnih prostorih delodajalca. V takih primerih bi se zahtevala sprememba pogodbe o zaposlitvi oz. sklenitev aneksa k njej, s katerim bi se delavec in delodajalec dogovorila o opravljanju dela od doma in o višini nadomestila za uporabo delavčevih sredstev pri delu na domu. Delodajalec bi moral v zvezi s tem sprejeti tudi interni akt in obvestiti IRSD.

Iz navedenega izhaja, da zgolj ustna oz. enostranska odreditev opravljanja dela od doma v primeru, ko veljavna pogodba o zaposlitvi opravljanja dela od doma sploh ne predvideva, ne bi bila v skladu z ZDR-1. Kljub temu pa gre po mojem mnenju le za navidezno dilemo, saj je opravljanje dela od doma v primerih, ko obstaja visoko tveganje okužbe z novim koronavirusom, zlasti v delavčevo (zdravstveno) korist, zato si je težko predstavljati situacijo, ko bi delavec opravljanju dela od doma nasprotoval.

Delodajalcem v zvezi z iskanjem možnih rešitev še priporočam, da aktivno spremljajo ukrepe Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologije ter Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, saj se v javnosti pojavlja ideja o subvencioniranju čakanja na delo, subvencioniranje krajšega delovnega časa in tudi omilitev zakonskih pogojev za opravljanje dela od doma. V vsakem primeru pa bo morebitna epidemija koronavirusa v RS zahtevala sistemske rešitve tako na strani države kot tudi pri delodajalcih.

Vir: Vošner Matej, Pravna praksa, št. 8-9, 2020



Nazaj