V Brazilijo po naslov (poslovnega) prvaka

V Brazilijo po naslov (poslovnega) prvaka

24. 06. 2014

Vir in informacije: www.izvoznookno.si, 12. 6.2014, Avtor: Barbara Dovč

Oči svetovne javnosti bodo mesec dni uprte v Brazilijo, kjer se je začelo 20. svetovno nogometno prvenstvo. Vsaj del te pozornosti pa bi morali državi nameniti tudi slovenski izvozniki, saj gre za velik trg neštetih možnosti. Te pa, kot vedno, spremljajo pasti, zato se je treba za vstop na ta trg dobro pripraviti.

Brazilija je država z visoko razvito industrijo in kmetijstvom. Je zelo bogata z naravnimi viri in je velika izvoznica surovin, kot so železova ruda, soja in kava.

Država je ena večjih proizvajalk avtomobilov, zato je ta sektor močno razvejan. Na tem področju Brazilija dobro sodeluje z evropskimi podjetji, tudi slovenskimi. V aktivnosti se vključuje tudi Slovenski avtomobilski grozd.

Največja država v Latinski Ameriki se je še nekaj let nazaj uvrščala med najhitreje rastoče države na svetu in je leta 2010 dosegala 7,5-odstotno gospodarsko rast. V dobrih letih je zagon potegnil iz revščine na milijone ljudi, ki so oblikovali nov srednji sloj. Nato pa je gospodarska aktivnost padla in socialni problemi so znova oživeli. Sedmo največje gospodarstvo na svetu je lani doseglo 2,5-odstotno rast, skromna je bila tudi v letošnjem prvem četrtletju. Vrnile so se težave z visoko inflacijo.

Brazilska vlada, ki jo pretresajo korupcijski škandali, si prizadeva za vnovičen zagon gospodarstva in si želi privabiti več tujih investicij in povečati konkurenčnost. In čeprav se je namenila v infrastrukturo v naslednjih 15 letih vložiti na milijarde dolarjev, prebivalci iz dežele karnevala, ki radi poplesujejo v ritmih sambe, še zdaleč niso zadovoljni.

Za organizacijo mundiala je namreč država lahko zagotovila po nekaterih ocenah 11 milijard dolarjev, za izgradnjo še vedno precej pomanjkljive infrastrukture in za javne storitve pa nima denarja. Zato se v različnih mestih že nekaj časa vrstijo množični protesti, z njimi pa grozijo tudi v času svetovnega nogometnega prvenstva.

Velike investicije in gradbeni stroji pa v deželi sonca niso brneli le zaradi munidala, saj ima brazilski Rio de Janeiro pred seboj še eno preizkušnjo. Leta 2016 gostil še en velik svetovni športni dogodek - poletne olimpijske igre. Tu tuja podjetja nimajo velikih možnosti, da bi v teh projektih nastopala sama, veliko pa jih imajo predvsem manjša skupaj z lokalnimi partnerji.

EU je za Brazilijo največja trgovinska partnerica, strateško partnerstvo sta vzpostavili leta 2007. Pogajanja o pridružitvenem sporazumu med EU in Mercosurjem, gospodarsko in politično povezavo petih južnoameriških držav, za vzpostavitev območja proste trgovine napredujejo zelo počasi. Na vrhu v začetku letošnjega leta pa so stekli pogovori o tem, da bi Evropo in Brazilijo neposredno povezali s podmorskim kablom, s čimer bi ta zmanjšala odvisnost komunikacijskih povezav s svetom prek povezav ZDA.

Gospodarsko sodelovanje južnoameriške velikanke s Slovenijo je precej skromno, kljub temu da je Brazilija največja slovenska zunanjetrgovinska partnerica v regiji. Majhen slovenski trg je zanimiv za brazilska podjetja in seveda obratno, saj gre za 200-milijonski trg. Poznavalci največ priložnosti za slovenska podjetja vidijo na področjih:

  • energetika, biogoriva,
  • fotovoltaika, solarna energija, hidroenergija,
  • (zelene) tehnologije in IT,
  • elektronika,
  • logistika in promet,
  • kmetijstvo in prehrambena industrija,
  • avtomobilska industrija,
  • kemična industrija, farmacija, biomedicina,
  • znanost.

Vstop na ogromen in privlačen trg, ki obsega polovico Južne Amerike in ki ga oblikuje (poenostavljeno) 27 zveznih držav, je zahteven, saj je ta precej zaščiten. Zapletena davčna zakonodaja ščiti domača podjetja, kriza pa je razne protekcionistične ukrepe, ne samo v tej državi, še spodbudila. Država ima precej birokratskih ovir na področju tehnologij.

Vsak, ki želi vstopiti na ta trg, se mora nanj dobro pripraviti. V državi so proste poslovne cone, največje so v njenih številnih pristaniščih. Podjetje mora v državi, ki je mešanica različnih kultur, dobro raziskati značilnosti in posebnosti trga. Zelo je pomemben osebni pristop, za uspeh pa je praviloma treba vzpostaviti sodelovanje z lokalnim partnerjem.

Pri vstopu na trg in navezovanju stikov so podjetjem lahko v pomoč različni sejmi, Zveza industrij države Sao Paulo (FIESP), slovensko veleposlaništvo v Braziliji, agencija za strokovno usposabljanje in uvajanje novih tehnologij v proizvodnjo (SENAI), pa tudi Slovenci, živeči v tej državi.

Država iz skupine hitro rastočih držav Brics (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južna Afrika), ki ji je sicer nekoliko pošla sapa, je lahko dobra priložnost za odskočno desko v druge države v regiji. V okviru Mercosurja in prostotrgovinskega sporazuma med njegovimi članicami se namreč priložnosti odpirajo še v Argentini, Paragvaju, Urugvaju in Venezueli.

Prav za to regijo in še za državo Čile je Evropska komisija v začetku meseca poskusno odprla pisarno za pomoč evropskim podjetjem pri zaščiti pravic intelektualne lastnine, zlasti z namenom informiranja. Pisarna v zvezni državi Sao Paulo je namenjena malim in srednjim podjetjem iz EU, ki so na teh trgih že navzoča ali pa nanje vstopajo. Izvaja tudi različne seminarje in usposabljanja.

Dodatne informacije: Več informacij najdete na spodnjih spletnih naslovih:

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne



Nazaj