03. 06. 2014

Objavljeno: STA, 22. 5. 2014, www.sta.si

Državni zbor je sprejel novelo zakona o inšpekcijskem nadzoru, katere namen je povečati učinkovitost in usklajenost delovanja inšpekcijskih služb. Gre za še enega v nizu ukrepov za zajezitev sive ekonomije, z namenom znižanja stroškov pa se med drugim ukinjajo inšpekcijske značke.

Da bi inšpektorjem omogočili učinkovito izvajanje nalog, se jim z novelo zakona omogoča, da lahko pridobivajo osebne podatke tudi od oseb, zoper katere se sicer ne vodi inšpekcijski postopek. Da je zakon v tem delu nedorečen, je vlado opozorilo vrhovno sodišče.

Učinkovitost delovanja inšpekcijskih služb naj bi izboljšali tudi s skrajšanjem roka za opravo strokovnega izpita za inšpektorja z enega leta na šest mesecev. S tem bodo lahko inšpektorji začeli polno izvajati inšpekcijska pooblastila takoj po opravljenem izpitu.

Pomembno novost predstavlja možnost t.i. navideznega nakupa. Ker se inšpektorji že vrsto let srečujejo s težavo neizdajanja računov, bodo lahko po novem nadzor nad tovrstno obliko sive ekonomije izvajali tako, da bodo blago ali storitev navidezno kupili, počakali, ali bodo dobili račun ali ne, in se šele nato identificirali.

Identifikacija inšpektorja je po novem predvidena le še s službeno izkaznico, in ne več tudi z inšpekcijsko značko, kar vlada utemeljuje s potrebno po racionalizaciji in bolj smotrni porabi proračunskih sredstev.

V Sloveniji obstaja 25 različnih inšpekcij in z novelo bo zakon v celoti veljal tudi za Inšpektorat RS za obrambo, ki je bil doslej deloma izvzet. Hkrati se predlaga razširitev veljavnosti organizacijskih določb v celoti na upravno inšpekcijo, inšpekcijo za sistem javnih uslužbencev, inšpekcijo za plače v javnem sektorju in proračunsko inšpekcijo.

Da bi delo inšpektorjev racionalizirali, se uvaja letni program dela. Ta bo temeljil na načelu izvrševanja skladnosti inšpekcijskih pregledov, z njim pa se bo redno letno seznanila tudi vlada. Delo inšpektorjev naj bi se racionaliziralo in administrativno razbremenilo tudi s tem, da bodo prijavitelja o svojih ukrepih obvestili le enkrat, in sicer najpozneje po opravljenem nadzoru in sprejetem zadnjem ukrepu oz. po ustavitvi inšpekcijskega postopka.

Za izvajanje učinkovitega nadzora inšpekcijskih služb pa ni dovolj le sprememba zakona. Potrebna je podpora javnosti in zavedanje celotne družbe, da mora vsakdo spoštovati predpise. Glavni namen inšpekcij ni kaznovanje in izrekanje glob, pač pa predvsem zagotavljanje delovanja pravne države.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj