Republika Južna Afrika v obsežne infrastrukturne projekte

Republika Južna Afrika v obsežne infrastrukturne projekte

23. 07. 2013

2 0
Koristnost članka
2 oseb je članek označilo kot koristen.

Vir in informacije: www.izvoznookno.si, 20. 6. 2013, Avtor: Barbara Dovč

Republika Južna Afrika se kljub zastoju gospodarske rasti predvsem na račun dolžniške krize v območju evra uvršča med najhitreje rastoča gospodarstva na svetu. V zadnjem času se je menjava s Slovenijo občutno dvignila, kar nakazuje na številne poslovne priložnosti.

O največjem južnoafriškem gospodarstvu

Država ima dobro infrastrukturo in skriva velika naravna bogastva, med njimi zaloge platine, mangana, kroma, cinka, titana, vanadija, zlata in diamantov. Dobro ima razvit finančni, pravni, komunikacijski, energetski in transportni sektor. V njej živi približno 49 milijonov ljudi, država pa ima 11 uradnih jezikov, med katerimi je tudi angleščina.

Gospodarska rast največjega gospodarstva v Afriki se je spustila na najnižjo raven v zadnjih štirih letih in po lanskih 2,5 odstotka v prvem letošnjem četrtletju zdrsnila na odstotek. Država na jugu afriške celine s skoraj 50 milijoni prebivalcev sodi med najbolj razvite na tej celini, močno pa jo bremenita skoraj šestodstotna inflacija ter visoka, približno 25-odstotna stopnja brezposelnosti.

Ključna investicijska področja v boju s krizo

V državi so v boju s krizo ter zmanjševanjem revščine napovedali zagon investicij. Država in zasebni sektor naj bi v infrastrukturo do leta 2020 vložila za več kot 300 milijard evrov, pri čemer je v načrtu obnova bolnišnic, drugih objektov in železniškega omrežja, naložbe v vodne vire, zagon industrije, pomoč podjetjem in ustvarjanje petih milijonov novih delovnih mest.

Razlogi za poslovanje v tej državi

Poznavalci trga med razlogi za poslovanje v tej državi tako izpostavljajo obsežne naravne vire, politično in ekonomsko stabilnost s trdnim makroekonomskim upravljanjem, konkurenčne panoge in industrije, izobraženo delovno silo, ugodne stroške poslovanja in odlično infrastrukturo. Za Slovenijo pa je kljub oddaljenosti prednost tudi isti časovni pas.

Menjava s Slovenijo

Menjava med državama v zadnjem času občutneje raste. Lani je slovenski izvoz v Republiko Južno Afriko po podatkih Statističnega urada dosegel 30,5 milijonov evrov, kar je skoraj 14 odstotkov več kot leto prej. Uvoz se je povečal za 10 odstotkov na nekaj več kot 16 milijonov evrov. Še bolje je bilo v letošnjih prvih dveh mesecih. Izvoz v obsegu štirih milijonov evrov je bil v medletni primerjavi višji za 61 odstotkov, uvoz pa z blizu 2,5 milijona evrov višji za 140 odstotkov.

Ključne panoge in največje poslovne priložnosti

Ključne panoge so rudarstvo, avtomobilska montaža, obdelava kovin, strojna, tekstilna industrija, industrija železa in jekla, kemična industrija, industrija gnojil ter živilska industrija, popravilo komercialnih ladij. Priložnosti se odpirajo v energetiki, informacijski in komunikacijski tehnologi, rudarstvu in kovinski industriji, kmetijski predelavi ter predelovalnih dejavnostih, zlasti kemijski, avtomobilski in tekstilni industriji.

Slovenija in država z juga Afrike za podjetnike obeh držav lahko predstavljata strateški točki vstopa na sosednje trge. Slovenija na trge EU in nekdanje Jugoslavije, Južna Afrika pa dostop do 700 milijonov velikega potrošniškega trga podsaharske Afrike. Južnoafriška republika je tudi članica skupine Brics (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južnoafriška republika).

V tej državi uspešno posluje kar nekaj slovenskih družb. Te tamkajšnji trg ocenjujejo kot zahteven, v katerega je treba vložiti veliko energije, zaupanja in potrpljenja. Ob vstopu je dobro za pomoč poiskati lokalnega partnerja.

Dodatne informacije: Več informacij najdete na spletnih naslovih:

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne



Nazaj