29. 10. 2024

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 28. 10. 2024, www.findinfo.si, Avtor: Eva Zabukovec, odvetnica

Z zadnjo novelo Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1-D), ki je pričela veljati 16. 11. 2023, je zakonodajalec uvedel novo pravico delavcev, in sicer pravico do odklopa. Navedeno pravico ureja nov 142.a člen ZDR-1. V isti noveli pa je zakonodajalec v prehodnih in končnih določbah določil tudi, da morajo delodajalci ustrezne ukrepe v tej zvezi sprejeti v roku enega leta od uveljavitve tega zakona. Ta rok se izteče 16. 11. 2024.

V prvem odstavku 142.a člena ZDR-1 je pravica do odklopa opredeljena kot pravica, s katero delodajalec zagotovi, da delavec v času izrabe pravice do počitka oziroma v času upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom, ne bo na razpolago delodajalcu. V ta namen mora delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe.

Nadalje je v citiranem členu urejeno, v katerem aktu morajo biti ukrepi urejeni, ter postopek sprejema teh ukrepov. Postopek sprejema se razlikuje glede na to, ali za delodajalca velja kolektivna pogodba na ravni dejavnosti, kolektivna pogodba ožje ravni, ali če pri delodajalcu ni sindikata, sveta delavcev ali delavskega zaupnika. Iz obravnavane določbe izhaja jasna hierarhija aktov, s katerimi se določijo pravice in obveznosti delavcev v tej zvezi. Delodajalec lahko to vprašanje uredi s splošnim aktom le, če pri delodajalcu ni organiziranega sindikata.

Poudariti je potrebno določbo 6. odstavka citiranega člena, ki uveljavlja obrnjeno dokazno breme v primeru spora med delavcem in delodajalcem pred sodiščem. Navedeno pomeni, da v primeru, da delavec v sporu navaja dejstva, ki opravičujejo domnevo, da je delodajalec kršil njegovo pravico do odklopa, je delodajalec tisti, ki mora dokazati, da temu ni tako. Glede na navedeno je pomembno, da so ukrepi za zagotavljanje pravice do odklopa jasno in natančno določeni.

Kakšna je vsebina in namen pravice do odklopa?

Primarno je pravica do odklopa predvsem povezana s pravico delavca do zdravega in varnega delovnega okolja. Nove tehnologije, ki so sicer omogočile, da se delo lahko izvaja lažje, hitreje in tudi na daljavo, so povzročile tudi to, da so delavci ves čas dosegljivi tako delodajalcu kot strankam (službeni telefoni, elektronska pošta, klepeti). Pravica do odklopa je pravica delavca, da se odklopi od informacijsko-komunikacijskih tehnologij ter da mu ni treba biti stalno in neprekinjeno na voljo delodajalcu. Obveznost delavca je, da mora biti delodajalcu dosegljiv v njegovem delovnem času. Glede na vse navedeno je glavni namen te pravice, da pripelje do jasne meje med delovnim in prostim časom (upravičena odsotnost z dela delavca – dopust, bolniška, čas dnevnega in tedenskega počitka, ipd.). Le v izjemnih situacijah, mora biti delavec na voljo delodajalcu tudi izven njegovega delovnega časa. Te izjemne situacije (npr. povečan obseg dela, višja sila ipd.), pa morajo biti vnaprej predvidene. V naprej določen pa mora biti tudi postopek v primeru, ko izjemna situacija nastopi.

Kako oz. kakšne ukrepe naj delodajalec določi, da bo zadostil zahtevam zakonodajalca?

Izrecno to v ZDR-1 ni predpisano. Vsak delodajalec se bo tega lotil na način, ki ustreza njegovemu delovnemu procesu. Vsekakor je potrebno, da delodajalec ugotovi, kakšna oblika ukrepov je zanj najbolj ustrezna in predvsem, na kakšen način bo izvajanje teh ukrepov najbolj učinkovito zagotovil, to je, kako bo najučinkoviteje izvajal kontrolo nad spoštovanjem teh ukrepov. Ukrepe, ki zagotavljajo pravico do odklopa, morajo namreč spoštovati vsi zaposleni, saj delodajalec odgovarja tudi, če teh kršitev ne prepreči. Kršitev 142a. člena je opredeljena kot prekršek, za katerega je predpisana globa od 1.500 do 4.000 evrov oziroma 300 do 2.000 evrov, če gre za manjšega delodajalca. Za kršenje pravice do odklopa se lahko kaznuje tudi odgovorno osebo delodajalca.

***

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj