Ali ima delavec pravico do izplačila plače v primeru neupravičene odsotnosti z dela

Ali ima delavec pravico do izplačila plače v primeru neupravičene odsotnosti z dela

26. 06. 2024

2 0
Koristnost članka
2 oseb je članek označilo kot koristen.

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 17. 6. 2024, www.findinfo.si, Avtor: mag. Suzana Pisnik

Plačilo za delo je širši pojem od plače, ki ne zajema samo plačo delavca za opravljeno delo pri delodajalcu, temveč tudi ostala plačila, ki jih delavec prejema od delodajalca, ko iz upravičenih razlogov ne dela (nadomestila) ter druge prejemke.

Plačilo za delo po pogodbi o zaposlitvi je sestavljeno iz plače, ki mora biti vedno v denarni obliki, in morebitnih drugih vrst plačil, če je tako določeno s kolektivno pogodbo. Pri plači mora delodajalec upoštevati minimum, določen z zakonom oziroma kolektivno pogodbo, ki neposredno zavezuje delodajalca, kot to izhaja iz prvega odstavka 126. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1).[1] Plača je sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Sestavni del plače je tudi plačilo za poslovno uspešnost, če je le-to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.[2]

Osnovna plača se določi upoštevaje zahtevnost dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi.[3] Delovna uspešnost delavca se določi upoštevaje gospodarnost, kvaliteto in obseg opravljanja dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi.[4] Dodatki se določijo za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, in sicer za nočno delo, nadurno delo, delo v nedeljo, delo na praznike in dela proste dneve po zakonu. Dodatki za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz posebnih obremenitev pri delu, neugodnih vplivov okolja in nevarnosti pri delu, ki niso vsebovani v zahtevnosti dela, se lahko določijo s kolektivno pogodbo.[5]

V primeru, če delavec ne dela, ima v primerih, določenih v 137. členu ZDR-1 pravico do nadomestila plače za čas odsotnosti, v primerih in v trajanju, določenem z zakonom, ter v primerih odsotnosti z dela, ko ne dela iz razlogov na strani delodajalca. Delodajalec je dolžan izplačati nadomestilo plače v primerih odsotnosti z dela zaradi izrabe letnega dopusta, plačane odsotnosti zaradi osebnih okoliščin, izobraževanja, z zakonom določenih praznikov in dela prostih dni in ko delavec ne dela iz razlogov na strani delodajalca.[6] Delodajalec izplačuje nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primerih nezmožnosti delavca za delo zaradi njegove bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, in sicer do 30 delovnih dni za posamezno odsotnost z dela, vendar največ za 80 delovnih dni v koledarskem letu. V primerih nezmožnosti za delo delavca zaradi poklicne bolezni ali poškodbe pri delu, izplačuje delodajalec nadomestilo plače delavcu iz lastnih sredstev do 30 delovnih dni za vsako posamezno odsotnost z dela. V času daljše odsotnosti z dela izplača delodajalec nadomestilo plače v breme zdravstvenega zavarovanja.[7]

Če je delavec neupravičeno odsoten z dela, določbe ZDR-1 ne predvidevajo obveznosti plačila nadomestila plače. Pri izplačilu plače gre namreč za protidajatev za opravljeno delo, kar posledično pomeni, da brez opravljenega dela ni plačila, razen v zakonsko določenih primerih. To izhaja tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča VSRS VIII Ips 206/2018 z dne 8. 10. 2019 iz katere izhaja, da nadomestilo plače delavcu pripada, če je delavec odsoten z dela zaradi enega od razlogov, ki so zakonsko določeni oziroma izrecno dogovorjeni na podlagi sporazuma socialnih partnerjev. Delovnopravna ureditev ne predvideva obveznosti plačila nadomestila plače v primeru neupravičene odsotnosti delavca z dela.[8] To bi bilo nenazadnje v nasprotju z namenom instituta nadomestila plače, ki predstavlja socialnovarstveno pravico iz delovnega razmerja in pomeni kontinuitetno plačilo v primeru upravičene odsotnosti z dela.[9]

Nadalje iz zgoraj citirane sodbe izhaja, da je plačilo za delo ena od temeljnih delodajalčevih obveznosti iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Pogodba o zaposlitvi je namreč dvostranska pogodba, s katero se delavec zaveže opravljati določeno delo za delodajalca, delodajalec pa, da bo delavcu za opravljeno delo plačal.[10] Gre za dve temeljni obveznosti, za kateri je značilna vzajemna dolžnost izpolnitve.[11] To izhaja tudi iz določb ZDR-1, ki v okviru ključnih obveznosti delodajalca v 44. členu ureja tudi plačilo za delo in določa, da mora delodajalec delavcu zagotoviti ustrezno plačilo za opravljanje dela v skladu z določbami 126. do 130., 133. do 135. in 137. člena tega ZDR-1.[12] Kljub načelni vzajemni dolžnosti izpolnitve ima delavec v določenih primerih pravico do plačila, čeprav dela ne opravlja, in sicer pravico do nadomestila plače (če delavec ne opravlja dela oziroma je odsoten z dela, za čas odsotnosti ni upravičen do plače, temveč do nadomestila plače), kar pa ureja 137. člen ZDR-1.[13] Ta pravila, ki predstavljajo odstop od načela vzajemnosti, so izraz upoštevanja socialne funkcije plače in predstavljajo odmik pogodbe o zaposlitvi od civilnopravne ureditve vzajemnih pogodb.[14]
***

  • [1] Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 - popr., 47/15 - ZZSDT, 33/16 - PZ-F, 52/16, 15/17 - odl. US, 22/19 - ZPosS, 81/19, 203/20 - ZIUPOPDVE, 119/21 - ZČmIS-A, 202/21 - odl. US, 15/22, 54/22 - ZUPŠ-1 in 114/23.
  • [2] Kot to izhaja iz drugega odstavka 126. člena ZDR-1.
  • [3] Kot to izhaja iz prvega odstavka 127. člena ZDR-1.
  • [4] Kot to izhaja iz drugega odstavka 127. člena ZDR-1.
  • [5] Kot to izhaja iz tretjega odstavka 127. člena ZDR-1.
  • [6] Kot to izhaja iz drugega odstavka 137. člena ZDR-1.
  • [7] Kot to izhaja iz tretjega odstavka 137. člena ZDR-1.
  • [8] Sodba Vrhovnega sodišča:  VSRS VIII Ips 206/2018 z dne 8. 10. 2019.
  • [9] Sodba Vrhovnega sodišča: VSRS VIII Ips 206/2018z dne 8. 10. 2019.
  • [10] Sodba Vrhovnega sodišča: VSRS VIII Ips 206/2018z dne 8. 10. 2019.
  • [11]  Sodba Vrhovnega sodišča: VSRS VIII Ips 206/2018z dne 8. 10. 2019.
  • [12] Sodba Vrhovnega sodišča: VSRS VIII Ips 206/2018z dne 8. 10. 2019.
  • [13]  Sodba Vrhovnega sodišča: VSRS VIII Ips 206/2018z dne 8. 10. 2019.
  • [14] Sodba Vrhovnega sodišča: VSRS VIII Ips 206/2018z dne 8. 10. 2019.

***

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne



Nazaj