Prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom

Prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom

07. 05. 2024

9 0
Koristnost članka
9 oseb je članek označilo kot koristen.

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 1. 5. 2024, www.findinfo.si, Avtor: Eva Zabukovec, odvetnica

Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1), v 77. členu ureja več načinov prenehanja pogodbe o zaposlitvi in posledično delovnega razmerja.

Pogodba o zaposlitvi torej lahko preneha:

  • s potekom časa, za katerega je bila sklenjena,
  • s smrtjo delavca ali delodajalca - fizične osebe,
  • s sporazumom,
  • z redno ali izredno odpovedjo,
  • s sodbo sodišča,
  • po samem zakonu, v primerih, ki jih določa ta zakon,
  • v drugih primerih, ki jih določa zakon.

Prispevek je osredotočen na prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom, kar ZDR-1 ureja v 81. členu.

Sporazum, na podlagi katerega preneha pogodba o zaposlitvi, mora biti sklenjen v pisni obliki, sicer je neveljaven. Pri sklepanju sporazuma mora torej obstajati soglasje volj strank. Glede na navedeno je sporazum veljaven le v primeru, da je odraz prave in resnične volje pogodbenih strank. To pomeni, da nobena od strank ne sme biti v zmoti, sporazum ne sme biti dosežen z grožnjo ali prevaro. V primeru, da bi bil sporazum s strani delavca podpisan brez njegove prave volje, lahko delavec skladno s 200. členom ZDR-1 v 30-dnevnem roku od dneva, ko je izvedel za kršitev, pri pristojnem sodišču vloži tožbo za uveljavljanje nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja zaradi neveljavnosti sporazuma. Po poteku enega leta od sklenitve sporazuma pa izpodbijanje v skladu s tretjim odstavkom 16. člena ZDR-1, ni več mogoče.

Nadalje mora delodajalec ob prenehanju delovnega razmerja delavca pisno obvestiti o pravicah iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti. Ob tem je potrebno poudariti, da opustitev tega obvestila nima vpliva na samo veljavnost sporazuma, pomeni pa prekršek z zagroženo globo od 750 do 2.000 evrov. Glede na navedeno določbo je najbolj smotrno, da zadevno pojasnil vsebuje že sam sporazum. Na tak način je delavec pravočasno in pisno obveščen o tem, da ni upravičen do uveljavljanja pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti, predvsem da ni upravičen do uveljavljanja in prejemanja nadomestila za primer brezposelnosti.

Same vsebine sporazuma ZDR-1 ne predpisuje, kar pomeni, da sta stranki pri njenem oblikovanju prosti.

Pomembno je torej, da sporazum vsebuje jasno in nedvoumno voljo strank, da pogodba o zaposlitvi oz. delovno razmerje preneha. Nadalje je tudi smiselno, da stranki točno določita datum prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Priporočljivo je tudi, da že sam sporazum vsebuje tudi pojasnilo delavcu o tem, kakšen vpliv ima prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sporazuma na pravice za primer brezposelnosti.

Ne glede na navedeno pa lahko stranki v sporazumu uredita tudi druga odprta vprašanja, ki se tičejo delovnega razmerja, ki bo prenehalo. Lahko opredelita svoje eventualne še odprte obveznosti in roke plačila le-teh (plačilo zadnje plače, vračilo sorazmernega dela regresa, …), kakor tudi eventualne odpovedi zahtevkom iz naslova terjatev, ki so do sklenitve sporazuma že nastale in zapadle. Nadalje se v sporazumu lahko uredi tudi vprašanje primopredaje delovnih obveznosti idr.

Članku je priložen osnovni vzorec sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, ki pa se ga, kot navedeno, lahko dopolni glede na okoliščine posameznega primera.

***

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne



Nazaj