05. 03. 2024

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 15. 1. 2024, www.findinfo.si, Avtor: mag. Suzana Pisnik

Delovni čas je efektivni delovni čas in čas odmora ter čas upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom, kot to izhaja iz prvega odstavka 142. člena Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1).

Torej k upravičeni odsotnosti z dela delavca, ki se všteva v delovni čas, se štejejo vse odsotnosti z dela med katere spada letni dopust, plačana odsotnost z dela zaradi osebnih okoliščin, odsotnost z dela zaradi praznovanja, odsotnost z dela zaradi zdravstvenih razlogov ki zajema tudi odsotnost zaradi darovanja krvi, odsotnost z dela zaradi opravljanja funkcije ali obveznosti po posebnih zakonih, odsotnost z dela zaradi izobraževanja, odsotnost z dela zardi izrabe dopusta  zaradi starševskega varstva in druge odsotnosti.[1] Efektivni delovni čas je vsak čas, v katerem delavec dela, kar pomeni, da je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi.[2] Definicija efektivnega delovnega časa je dokaj ohlapna, saj se kot efektivni delovni čas šteje poleg časa, v katerem delavec dejansko opravlja svoje delo, tudi vsak drug čas, v katerem je delavec na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi.[3] Efektivni delovni čas je osnova za izračun produktivnosti dela.[4]

Pravica do odklopa je novost, ki jo prinaša novela ZDR-1, katere namen je izboljšati delovne pogoje s spodbujanjem preglednejše in bolj predvidljive zaposlitve ob zagotavljanju prilagodljivosti na trgu dela, izboljšanje dostopa delavcev do informacij o njihovih delovnih pogojih in izboljšanje samih delovnih pogojev.[5]

Novela ZDR-1 v nacionalno zakonodajo vključuje potrebne spremembe in dopolnitve, kot se zahteva s pravom EU, saj prenaša Direktivo (EU) 2019/1152 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih v Evropski uniji (Direktiva 2019/1152/EU) in Direktivo (EU) 2019/1158 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev ter razveljavitvi Direktive Sveta 2010/18/EU (2019/1158/EU) v delu, ki se nanaša na izvajanje delovnopravnih pravic in obveznosti.[6]

Pravica do odklopa je tako urejena v 142.a členu ZDR-1, ki v prvem odstavku določa, da mora delodajalec zagotoviti delavcem pravico do odklopa, s katero zagotovi, da delavec v času izrabe pravice do počitka oziroma v času upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom ne bo na razpolago delodajalcu. V ta namen mora delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe.[7] Nadalje iz drugega odstavka citiranega člena izhaja, da se ukrepi, ki jih mora sprejeti delodajalec, določijo s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti. O sprejetih ukrepih mora delodajalec pisno obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način (npr. na določenem oglasnem mestu v poslovnih prostorih delodajalca ali z uporabo informacijske tehnologije).

Če pri delodajalcu ni sindikata, mora delodajalec predlog ukrepov pred sprejetjem posredovati v mnenje svetu delavcev oziroma delavskemu zaupniku. Svet delavcev oziroma delavski zaupnik mora podati mnenje v roku osmih dni, delodajalec pa mora pred sprejetjem ukrepov posredovano mnenje obravnavati in se do njega opredeliti.[8] Če pri posameznem delodajalcu ni organiziranega sveta delavcev oziroma delavskega zaupnika, mora o vsebini ukrepov delodajalec pred njihovim sprejetjem obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način.[9] Če delavec v primeru spora navaja dejstva, ki opravičujejo domnevo, da je delodajalec ravnal v nasprotju s prvim odstavkom 142.a člena ZDR-1, je dokazno breme na strani delodajalca.[10]

Zakonodajalec je z navedeno določbo, torej pravico do odklopa, želel omejiti delodajalca, da bi le ta v času upravičene delavčeve odsotnosti z dela (na primer letnega dopusta in ostale upravičene odsotnosti z dela) oziroma v času izrabe pravice delavca do počitka, kontaktiral delavca in od njega zahteval kakršna koli pojasnila v zvezi z nalogami, ki so povezana z delom.

***

• [1] Irena Bečan, Nataša Belopavlovič, Etelka Korpič Horvat, Barbara Kresal, Katarina Kresal Šoltes, Špelca Mežnar, Ivan Robnik, Darja Senčur Peček, Martina Šetinc Tekavc, Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem, 2., posodobljena in dopolnjena izdaja, GV Založba, 2019, str. 860.
• [2] Kot to izhaja iz drugega odstavka 142. člena ZDR-1.
• [3] Irena Bečan, Nataša Belopavlovič, Etelka Korpič Horvat, Barbara Kresal, Katarina Kresal Šoltes, Špelca Mežnar, Ivan Robnik, Darja Senčur Peček, Martina Šetinc Tekavc, Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem, 2., posodobljena in dopolnjena izdaja, GV Založba, 2019, str. 861.
• [4] Kot to izhaja iz tretjega odstavka 142. člena ZDR-1.
• [5] www.gov.si/novice/2023-10-26-potrjene-spremembe-zakona-o-delovnih-razmerjih/
• [6] www.gov.si/novice/2023-10-26-potrjene-spremembe-zakona-o-delovnih-razmerjih/
• [7] Če ukrepi iz prvega odstavka tega člena niso določeni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti, se določijo s kolektivno pogodbo ožje ravni., kot to izhaja iz tretjega odstavka 142.a člena ZDR-1.
• [8] Kot to določa četrti odstavek 142.a člena ZDR-1.
• [9] Kot to določa peti odstavek 142.a člena ZDR-1.
• [10] Kot to določa šesti odstavek 142.a člena ZDR-1.

***

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj