18. 06. 2013

Vir in informacije: Finance, 28. 5. 2013, www.finance.si, Avtor: Tanja Urbanija

Če poenostavimo, bomo namesto trenutnih izvozov in uvozov imeli pri poslovanju z davčnimi zavezanci iz Hrvaške EU-dobavo blaga ali storitev. Za naše poslovne partnerje na Hrvaškem bomo morali pravočasno ugotoviti, ali imajo identifikacijsko številko za DDV (za poslovanje znotraj EU) ali ne.

To bomo morali vnesti tudi v naše baze podatkov, saj sicer poročila o EU-dobavah blaga ne bomo mogli pravilno izpolniti. V primeru pošiljčnih poslov (prodaja blaga iz Slovenije končnim porabnikom na Hrvaško) pa bomo morali poznati tudi omejitev, določeno v hrvaški zakonodaji.

Katere meje moramo upoštevati

V Sloveniji je meja za registracijo DDV 50 tisoč evrov obdavčljivega prometa. Na Hrvaškem je ta meja 230 tisoč kun, kar je približno 30.400 evrov. Če slovenski davčni zavezanec opravi promet, za katerega se mora registrirati za DDV oziroma na Hrvaškem PDV, mora to narediti, četudi s svojimi posli ne bo presegel meje 230 tisoč kun (30.400 evrov).

Za transakcije z osebami, ki na Hrvaškem niso davčni zavezanci (večinoma fizične osebe), pa znaša meja 270 tisoč kun, kar je približno 35.600 evrov. Te posle pogosto imenujemo tudi pošiljčni posli ali kataloška prodaja.

Sprememba identifikacijskih številk za DDV

Za namene EU-poslovanja bodo davčni zavezanci na Hrvaškem pridobili identifikacijsko številko za DDV, ki bo sestavljena podobno kot naša. Številka bo sestavljena tako, da bo imela predpono HR, ki ji bo sledilo 11 številk, ki bodo pomenile trenutno davčno številko. V naših evidencah (tako poslovnih kot tudi komercialnih) bomo morali pri hrvaških davčnih zavezancih vnesti podatek o ID-številki za DDV, ko bodo hrvaški davčni zavezanci pridobili to številko.

Te številke bomo lahko preverjali tudi na svetovnem spletu na strani VIES (to je isti dostop, kjer zdaj preverjamo ID-številke za druge države EU). Seveda pa je težko vnaprej reči, kdaj bo to na spletu tudi res delovalo.

Tistemu, ki bo imel posle že v začetku julija, priporočajo, da od hrvaškega partnerja pridobi potrdilo o ID-številki za DDV, ki ga bo izdala hrvaška davčna uprava, če ne bo možno teh številk preverjati na strani hrvaške davčne uprave. Ker bo možno številke preveriti tudi na svetovnem spletu (verjetno pa ne takoj 1. julija), ni posebnega smisla, da bi od vseh partnerjev iz Hrvaške, ki imajo status davčnega zavezanca, zahtevali potrdilo o ID-številki za DDV, če bomo lahko pozneje to preverili na prej omenjeni strani VIES.

Od 1. julija, torej od vstopa Hrvaškem v EU, bomo lahko kupce, ki imajo status davčnega zavezanca na Hrvaškem, obravnavali enako, kot zdaj obravnavamo kupca (davčnega zavezanca) iz EU.

Prodaja davčnim zavezancem s hrvaško ID-številko za DDV

Za vse dobave blaga, ki bodo izvedene po 1. juliju in za katere ne bo začet oziroma ni bil začet carinski postopek, bomo morali upoštevati pravila za EU-dobavo blaga. Dobava blaga bo načelno lahko oproščena slovenskega DDV (ne bo izvoznega postopka in nobene carinske kontrole), če bomo izpolnjevali dva pogoja.

Od hrvaškega kupca bomo morali imeti veljavno ID-številko za DDV, ki bo, kot že omenjeno, sestavljena iz predpone HR in 11 cifer, ki pomenijo trenutno davčno številko. Drugi pogoj pa je, da bomo imeli dokazilo o tem, da je bilo blago izneseno iz Slovenije v drugo državo EU (Hrvaško). Tako prodajo bomo vpisali v rekapitulacijsko poročilo (obrazec RP-O). Ta vpis pa ne bo možen, če ne bomo imeli hrvaške ID-številke za DDV hrvaškega kupca.

Prodaja fizičnim osebam

V tem delu gre za posle, ko blago pošljemo (po pošti ali kako drugače) fizični osebi na Hrvaškem. Za te posle velja pravilo, da se DDV obračuna v državi prodajalca, dokler prodajalec s svojimi prodajami v drugi državi EU ne preseže določene vrednosti. Ko to vrednost preseže, se mora prodajalec za namene DDV identificirati v državi EU, v katero prodaja. Na Hrvaškem je to 270 tisoč kun.

Do 30. junija se načelno takšne prodaje na Hrvaško obravnavajo kot izvoz. Po 1. juliju pa bomo morali paziti, ali bomo presegli mejo 270 tisoč kun. Dokler te meje ne presežemo, moramo obračunati slovenski DDV (mišljeno za prodaje od 1. julija), saj pogoji za oprostitev pri EU-dobavi blaga niso izpolnjeni. Ta mejni prag vedno določi država, v katero blago prispe. Zaradi tega se za določitev praga upošteva hrvaška zakonodaja, ne naša, kar je tudi razlog, zakaj je meja določena v kunah.

Pri registraciji za DDV na Hrvaškem pri pošiljčnih poslih se gleda vrednost dobav blaga (ne storitev) na Hrvaško, ne pa vrednost dobav posameznim kupcem. Ko z dobavami blaga končnim porabnikom na Hrvaško (po vstopu Hrvaške v EU) v koledarskem letu presežete znesek, ki ga določi hrvaška zakonodaja (trenutno 270 tisoč kun), ste se zavezani identificirati oziroma registrirati za namene DDV na Hrvaškem in ste posledično zavezani obračunati hrvaški DDV. Dejansko je treba postopek identifikacije začeti, preden je prag presežen.

Dokler praga 270 tisoč kun v koledarskem letu ne presežete, se vam ni treba registrirati na Hrvaškem in izdajate račun v skladu z našim ZDDV-1 in obračunavate slovenski DDV. Ta promet evidentirate v obrazec DDV-O v zaporedni številki 11 in 21 oziroma 22.

Če bi se morali pozneje identificirati za DDV na Hrvaškem, ker bi v koledarskem letu presegli znesek 270 tisoč kun, bi to pomenilo, da računov ne bi smeli izdajati pod slovensko ID-številko za DDV, temveč bi morali navesti hrvaško ID-številko za DDV in pri izdaji računov in evidentiranju v celoti upoštevati hrvaško zakonodajo.

Kje bi se fizično izdajali računi, ni pomembno (navadno v Sloveniji). Takšne račune (z obračunanim hrvaškim PDV) v naš obrazec DDV-O vpisujete v zaporedno številko 13 (prodaja blaga na daljavo) in sočasno še v ustrezne hrvaške evidence DDV, ki se tudi oddajajo v elektronski obliki (ePorezna).

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj