30. 05. 2023

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 22. 5. 2023, www.findinfo.si, Avtor: mag. Jasmina Potrč

V državnem zboru je v postopku obravnave 6. sprememba Zakona o industrijski lastnini (ZIL-1), ki med drugim uvaja dva nova upravna postopka, in sicer za razveljavitev in ugotovitev ničnosti znamke. Uvaja se tudi možnost za imetnike evropskega patenta, da v primeru zavrnitve njegove zahteve za registracijo enotnega učinka evropskega patenta, vpiše le-tega v register v Sloveniji.

Zakon, ki je v veljavi že od leta 2001, je temeljni predpis, ki ureja vrste pravic industrijske lastnine. S predlagano novelo se bodo v slovenski pravni red prenesle še preostale določbe Direktive 2015/2436/EU v zvezi z blagovnimi znamkami, rok za prenos katerih je bil januar letos.

Z novelo se bo na področju znamk v slovenski pravni red prenesel 45. člen direktive. Novo 8.a poglavje bo določalo ureditev upravnih postopkov razveljavitve znamke in postopkov ugotovitve ničnosti znamke pred Uradom Republike Slovenije za intelektualno lastnino (v nadaljnjem besedilu: urad). V 1. oddelku poglavja bodo skupne določbe za obe vrsti postopkov, kot so zahteva za razveljavitev oziroma ugotovitev ničnosti znamke in njene sestavine, obseg uveljavljanega zahtevka in dolžnost plačila pristojbine. Skupne določbe se nanašajo tudi na postopek pred uradom, ki je urejen tako, da uradna oseba ob prejemu zahteve najprej opravi formalni preizkus prejete zahteve.

Skupnim določbam sledi 2. oddelek, ki ureja postopek razveljavitve znamke. Zahtevo za razveljavitev znamke bo lahko vložil kdorkoli, iz razlogov, ki bodo opredeljeni v novem 114. členu (npr. neobstoj resne in dejanske uporabe, če je znamka postala generična ali če je znamka zavajajoča). Urad za intelektualno lastnino bo odločal tudi v postopku razveljavitve kolektivne znamke in o izbrisu iz registra. Znamka se bo razveljavila z dnem pravnomočnosti odločbe, razveljavitev pa bo učinkovala od datuma vložitve zahteve za razveljavitev – na zahtevo katere od strank se bo kot datum učinkovanja razveljavitve lahko določil zgodnejši datum, na katerega je nastopil eden izmed razlogov za razveljavitev. Taka ureditev sledi določbi prvega odstavka 47. člena navedene direktive.

V 3. oddelku bo urejen postopek ugotavljanja ničnosti znamke. Tudi tu bodo najprej opredeljeni upravičenci za vložitev zahteve in razlogi, iz katerih se lahko znamka (tudi kolektivna) ugotovi za nično. Gre za prenos razlogov za vložitev tožbe za ugotovitev ničnosti znamke iz do zdaj veljavnega prvega in drugega odstavka 114. člena ZIL-1, ki so veljali za postopke pred sodiščem. Prenaša se tudi do zdaj veljavna določba tretjega odstavka 114. člena ZIL-1, po kateri se v primeru uveljavljanja razloga, da je registracija kolektivne znamke v nasprotju s 46. členom ZIL-1, tožba za ugotovitev ničnosti znamke zavrže, če nosilec kolektivne znamke do izdaje odločbe ustrezno popravi pravilnik o kolektivni znamki iz 46. člena ZIL-1. Znamka bo ugotovljena za nično z dnem pravnomočnosti odločbe, ničnost znamke pa bo učinkovala od datuma vložitve zahteve za registracijo znamke.

Ker Direktiva 2015/2436/EU ne izključuje sodnega varstva v postopkih razveljavitve ali ugotovitve ničnosti znamke, predlog novele delno ohranja pristojnost sodišča za odločanje o sporih za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti znamke v primerih nasprotne tožbe v sporih zaradi kršitve pravic iz 121. člena ZIL-1. Taka ureditev strankam dopušča, da vsa vprašanja, ki so v medsebojni zvezi, rešijo v sodnem postopku, kar bo pripomoglo k učinkovitosti in ekonomičnosti postopka.

Tudi na področju patentov bo novela prinesla kar nekaj novosti. Zakon se bo uskladil z nekaterimi določbami Evropske patentne konvencije oz. Konvencije o podeljevanju evropskih patentov (predvsem z določbami o pogojih za podelitev patenta), Londonskega sporazuma oz. Sporazuma o uporabi 65. člena Konvencije o podeljevanju evropskih patentov ter Uredbe 1257/2012/EU o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju uvedbe enotnega patentnega varstva.

V zvezi z navedenim predlog novele spreminja nekatere izjeme od patentnega varstva, kamor po novem spadajo odkritja, znanstvene teorije, matematične metode, estetske stvaritve, načrti, pravila in postopki za umske dejavnosti, igre ali poslovne dejavnosti ter računalniški programi. Patent se tudi ne podeli za izum, katerega gospodarsko izkoriščanje je v nasprotju z javnim redom ali moralo, ter izum kirurškega ali terapevtskega postopka zdravljenja človeškega ali živalskega telesa (11. člen ZIL-1). Skladno s predlaganim novim petim odstavkom 12. člena pa bo omogočena podelitev patenta za snov ali zmes, ki je obsežena s stanjem tehnike, za uporabo pri postopku izuma kirurškega ali terapevtskega postopka zdravljenja človeškega ali živalskega telesa in diagnostičnega postopka, uporabljenega na človeškem ali živalskem telesu, če njena uporaba še ni znana.

Spreminjajo se tudi izključne pravice imetnika patenta, ki bo lahko po novem katerikoli tretji osebi, ki nima njegovega soglasja, prepovedal, da izdeluje, ponuja, daje na trg ali uporablja proizvod, ki je predmet patenta, ali uvaža ali skladišči proizvod v te namene, pa tudi, da uporablja postopek, ki je predmet patenta, ali če tretja oseba ve ali bi morala vedeti, da je uporaba postopka brez soglasja imetnika patenta prepovedana, ponuja postopek za uporabo ter da ponuja, daje na trg, uporablja, uvaža ali v te namene skladišči proizvod, ki je pridobljen neposredno s postopkom, ki je predmet patenta. Imetnik patenta bo tudi imel pravico, da katerikoli tretji osebi, ki nima njegovega soglasja, prepove, da osebam, ki niso osebe, ki so upravičene do izkoriščanja izuma, zavarovanega s patentom, dobavlja ali ponuja dobavo sredstev, ki se nanašajo na del izuma, ki je bistven za njegovo uporabo, če tretja oseba ve ali bi morala vedeti, da so ta sredstva primerna in namenjena za uporabo tega izuma (predlagana sprememba 18. in 19. člena ZIL-1).

Novela predvideva tudi nekaj novosti na področju biotehnoloških izumov (19. člen ZIL-1), obveznost predložitve prevodov patentnih zahtevkov za evropski patent ob vstopu v t. i. nacionalno fazo (27. člen ZIL-1), hkrati pa bo moral urad po uradni dolžnosti izdati odločbo o ugotovitvi ničnosti patenta, ki je bil vpisan v register patentov pri uradu, če je bil evropski patent pri Evropskem patentnem uradu po zaključenem postopku ugovora ali na zahtevo imetnika evropskega patenta razveljavljen (sedmi odstavek 27. člena ZIL-1). V tem primeru bo veljalo, da evropska patentna prijava in evropski patent, ki je bil podeljen na njeni podlagi, v Republiki Sloveniji nista imela že od začetka nobenega pravnega učinka (osmi odstavek 27. člena ZIL-1).

Na podlagi predlaganega novega 30.a člena bo lahko imetnik evropskega patenta, ki mu Evropski patentni urad ni registriral enotnega učinka, kljub poteku rednega roka za vpis evropskega patenta še lahko vstopil v nacionalno fazo v Republiki Sloveniji in vpisal evropski patent v register patentov pri uradu, ki bo učinkoval kot nacionalni patent.

S spremenjenim 31. členom ZIL-1 se bo uvedla prepoved hkratnega varstva ali učinka evropskega patenta kot nacionalnega patenta v Republiki Sloveniji, če je bil za Republiko Slovenijo podeljen evropski patent z enotnim učinkom. Nacionalni patent nima pravnega učinka od datuma, ko je bila objavljena omemba podelitve evropskega patenta v Evropskem patentnem biltenu.

Imetnik patenta ali imetnik izključne pravice iz patenta mora uradu predložiti pisno dokazilo o tem, da patentirani izum ustreza vsem zahtevam, najkasneje do izteka devetega leta trajanja patenta (91. člen). To bo na podlagi spremembe 92. člena lahko storil tudi s predložitvijo slovenskega prevoda patenta za isti izum, ki ga je po popolnem preizkusu podelila katerakoli druga ustanova, ki ima po 32. členu Pogodbe o sodelovanju na področju patentov status mednarodne ustanove za predhodno preizkušanje, ali drug patentni urad, s katerim je bila sklenjena ustrezna pogodba. Če nima nobenega drugega dokazila, ki bi ga lahko predložil kot podlago za izdajo ugotovitvene odločbe, bo lahko za svoj nacionalni (slovenski) patent sam pridobil poročilo o poizvedbi o stanju tehnike s pisnim mnenjem.

Novela bo uvedla tudi nekatere druge rešitve, kot so možnost zagotavljanja informacijskih storitev, ki jih opravijo mednarodne organizacije ali drugi uradi, zlasti v zvezi s patentnimi prijavami in neprijavljenimi izumi, ter možnost posredovanja neobjavljene patentne prijave drugemu uradu za zagotavljanje informacijskih storitev oziroma mednarodnim organizacijam (predlagani spremembi 7. in 8. člena), skrajšanje objektivnega roka za vložitev zahteve za nadaljevanje postopka po zamudi za zagotovitev večje pravne varnosti s šestih na štiri mesece (67. člen ZIL-1), predlagana je opustitev zahteve po predložitvi pooblastila zastopniku v pisni obliki, kar bo zastopnikom olajšalo pridobivanje pooblastila stranke (128. člen ZIL-1), predlagano pa je tudi sprejetje enotne zastopniške tarife patentnih zastopnikov ter zastopnikov za modele in znamke (131. člen ZIL-1).

Po sprejetju v državnem zboru bo novela ZIL-1 začela veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.

***

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj