02. 08. 2022

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 21. 7. 2022, www.findinfo.si, Avtor: mag. Suzana Pisnik

Letni dopust ureja Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v členih od 159. do 164. in je namenjen počitku delavca. Letni dopust je pravica delavca, ki jo le ta pridobi s sklenitvijo delovnega razmerja v višini, ki je odvisna od delodajalca, njegovih internih aktov ter Kolektivnih pogodb.

Letni dopust delavca v posameznem koledarskem letu ne sme biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to, ali dela delavec polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega.[2] Minimalno število dni letnega dopusta delavca je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca, kot to izhaja iz drugega odstavka 159. člena ZDR-1. Poleg tega ima starejši delavec, invalid, delavec z najmanj 60-odstotno telesno okvaro in delavec, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke, še pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta, medtem ko ima delavec, ki ima otroka do dopolnjenega 15 leta starosti, pravico še do enega dodatnega dneva letnega dopusta.[3] Daljše trajanje letnega dopusta se lahko določi s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.[4] Delodajalec je dolžan delavce najkasneje do 31. marca pisno obvestiti o odmeri letnega dopusta za tekoče koledarsko leto.[5] Delodajalec lahko delavca obvesti tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec, kot to izhaja iz drugega odstavka 160. člena ZDR-1. Prazniki in dela prosti dnevi, odsotnost zaradi bolezni ali poškodbe ter drugi primeri opravičene odsotnosti z dela se ne vštevajo v dneve letnega dopusta.[6]

Letni dopust na eni strani predstavlja pravico delavca, po drugi strani pa predstavlja obveznost z vidika koriščenja, saj je delavec dolžan do konca tekočega koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna, preostanek letnega dopusta pa v dogovoru z delodajalcem do 30. junija naslednjega leta, kot to izhaja iz tretjega odstavka 162. člena ZDR-1. To pomeni, da je letni dopust mogoče izrabiti v več delih, s tem, da mora en del trajati najmanj dva tedna za tekoče koledarsko leto. Poleg tega ima delavec pravico izrabiti ves letni dopust, ki ni bil izrabljen v tekočem koledarskem letu oziroma do 30. junija naslednjega leta zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, do 31. decembra naslednjega leta.[7] Delavec, ki dela v tujini, lahko v celoti izrabi letni dopust do konca naslednjega koledarskega leta, če je tako določeno s kolektivno pogodbo, ki zavezuje delodajalca. Delavec, ki ima v prvem letu zaposlitve pravico do izrabe sorazmernega dela letnega dopusta, pridobi pravico do izrabe letnega dopusta za naslednje koledarsko leto ob začetku naslednjega koledarskega leta.[8]

Način uporabe letnega dopusta je odvisen od potreb delovnega procesa ter možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter upoštevaje njegove družinske obveznosti. Pri tem bi poudarila, da imajo starši šoloobveznih otrok[9] pravico izrabiti najmanj teden dni letnega dopusta v času šolskih počitnic, kot to izhaja iz drugega odstavka 163. člena ZDR-1. Poleg tega ima delavec pravico izrabiti en dan letnega dopusta na tisti dan, ki ga sam določi, o čemer mora obvestiti delodajalca najkasneje tri dni pred izrabo.[10] Lahko pa delodajalec odreče delavcu izrabo letnega dopusta po drugem in tretjem odstavku 163. člena, če bi odsotnost delavca resneje ogrozila delovni proces.

Prazniki in dela prosti dnevi, odsotnost zaradi bolezni ali poškodbe ter drugi primeri opravičene odsotnosti z dela se ne vštevajo v dneve letnega dopusta.[11] Letni dopust se določa in izrablja v delovnih dneh in kot dan letnega dopusta se šteje vsak delovni dan, ki je po razporeditvi delovnega časa pri delodajalcu za posameznega delavca določen kot delovni dan.[12] Delavec se pravici do letnega dopusta ne more odpovedati, saj je taka izjava neveljavna, kot to izhaja iz 164. člena ZDR-1.

ZDR-1 natančno določa način izrabe letnega dopusta. Glede na navedeno delodajalec nima pravice odrejati, kdaj mora delavec koristiti svoj letni dopust. Kot že povedano, gre za pravico delavca, da koristi svoj letni dopust za počitek in rekreacijo z upoštevanjem družinskih obveznosti ter ob upoštevanju potreb delovnega procesa.

***

• [1] Kot to izhaja iz prvega odstavka 159. člena ZDR-1
• [2] Kot to izhaja iz drugega odstavka 159. člena ZDR-1
• [3] Kot to izhaja iz tretjega in četrtega odstavka 159. člena ZDR-1
• [4] Kot to izhaja iz prvega odstavka 160. člena ZDR-1
• [5] Kot to izhaja iz drugega odstavka 160. člena ZDR-1
• [6] Kot to izhaja iz tretjega odstavka 160. člena ZDR-1
• [7] Kot to izhaja iz prvega odstavka 162. člena ZDR-1
• [8] Kot to izhaja iz šestega odstavka 162. člena ZDR-1
• [9] 57. člen Ustave RS določa, da je obvezno le osnovnošolsko izobraževanje, ki se financira iz javnih sredstev, pa tudi Zakon o osnovni šoli (v nadaljevanju: ZOsn) določa, da obvezno osnovnošolsko izobraževanje traja devet let.
• [10] Kot to izhaja iz tretjega odstavka 163. člena ZDR-1
• [11] Kot to izhaja iz tretjega odstavka 160. člena ZDR-1
• [12] Kot to izhaja iz četrtega in petega odstavka 160. člena ZDR-1

***

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj