15. 03. 2022

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 25. 2. 2022, www.findinfo.si, Avtor: mag. Boštjan J. Turk

Za zdravo razumskega človeka je varnost najpomembnejša vrednota. V tem smislu želimo ljudje sebi in svojim najbližjim zagotoviti predvsem varno življenjsko okolje, obdajamo se z ljudmi, ki nam vzbujajo občutek varnosti, kupujemo varno hrano in se po nepotrebnem ne izpostavljamo nevarnostim.

Ker na delovnih mestih v povprečju preživimo kar tretjino naše aktivne delovne dobe, nam je seveda v velikem interesu, da se tudi na delovnem mestu počutimo kar se le da varne in, da na njem nismo izpostavljeni škodljivim vplivom za naše zdravje.

Levji delež odgovornosti za varno in zdravo delovno okolje sicer nosi delodajalec. To ne pomeni, da zaposleni delavec nima nobenih odgovornosti, a te se v glavnem nanašajo na skrb za lastno varnost, medtem, ko mora delodajalec poskrbeti za to, da pri njem zaposleni ves čas delajo v varnem in zdravem okolju.

V tem smislu mora delodajalec upoštevati zakonodajo(1), pa tudi kup podzakonskih predpisov, smernic in navodil, ki jih izdajajo pristojni organi, vse z namenom zagotoviti kar se le da varno in zdravo delovno okolje.        

Pravni viri

Najpomembnejša pravna vira, ki urejata varnost in zdravje pri delu na delovnih mestih sta Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) in Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih kot podzakonski predpis, ki ureja številne podrobnosti glede zagotavljanja varnosti in zdravja delavcev, ki jih mora delodajalec upoštevati pri načrtovanju, opremljanju in vzdrževanju delovnih mest.

Pravilnik se sicer nanaša le na delovna mesta v prostorih in objektih ter, v kmetijskih obratih, razen na poljih in površinah, ki pripadajo gozdarskim in kmetijskim obratom izven zazidljivih površin.

Pravilnik ne velja za delovna mesta na transportnih sredstvih, ki se uporabljajo zunaj podjetja, na začasnih ali premičnih gradbiščih, pri pridobivanju mineralov in nekovin v ekstraktivni industriji, na ribiških čolnih in na poljih, v gozdovih in na podobnih zemljiščih, ki tvorijo del kmetijskega ali gozdarskega podjetja, in ležijo stran od zgradb delodajalca. Delodajalec mora  določila Pravilnika, ki se nanašajo na zahteve v zvezi z ureditvijo delovnih mest, upoštevati vedno, kadar to zahtevajo značilnosti delovnega mesta, narava dela in tveganja delavcev pri delu.

Konkretne obveznosti  delodajalca po ZVZD-1

Delodajalec mora torej zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu. V ta namen mora izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev ter drugih oseb, ki so navzoče v delovnem procesu, vključno s preprečevanjem, odpravljanjem in obvladovanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, z ustrezno organiziranostjo in potrebnimi materialnimi sredstvi.

Delodajalec mora posebno skrb nameniti zagotovitvi varnosti in zdravja nosečih delavk, mladih in starejših delavcev ter delavcev z zmanjšano delovno zmožnostjo ter pri izbiri ukrepov upoštevati posebna tveganja, katerim so ti delavci izpostavljeni pri delu, v skladu s posebnimi predpisi.

Prav tako mora upoštevati spreminjajoče se okoliščine ter izvajati take preventivne ukrepe in izbirati take delovne in proizvajalne metode, ki bodo zagotavljale izboljševanje stanja in višjo raven varnosti in zdravja pri delu, ter bodo vključene v vse aktivnosti delodajalca na vseh organizacijskih ravneh.

Delodajalec mora pri načrtovanju delovnega okolja, delovnih prostorov, delovnih in tehnoloških postopkov, uporabe delovne in osebne varovalne opreme in uporabe nevarnih kemičnih snovi zagotoviti, da so bili upoštevani vsi vplivi na varno in zdravo delo delavcev ter da so okolje, postopki, prostori, oprema in snovi primerni in v skladu z namenom uporabe.

Delodajalec mora pri načrtovanju dela prav tako upoštevati duševne in telesne zmožnosti delavcev ter zmanjševati tveganja zaradi delovnih obremenitev, ki lahko vplivajo na varnost in zdravje delavcev pri delu.

Ocenjevanje tveganja in izjava o varnosti

Delodajalec mora pisno oceniti tveganja, katerim so delavci izpostavljeni ali bi lahko bili izpostavljeni pri delu in sicer po postopku, ki obsega zlasti identifikacijo oziroma odkrivanje nevarnosti in  ugotovitev, kdo od delavcev bi bil lahko izpostavljen identificiranim nevarnostim. Delodajalec mora oceniti tveganja, upoštevajoč verjetnost nastanka nezgod pri delu, poklicnih bolezni oziroma bolezni v zvezi z delom in resnost njihovih posledic.

Delodajalec mora po izvedenem ocenjevanju tveganja za varnost in zdravje pri delu izdelati in sprejeti tudi izjavo o varnosti z oceno tveganja v pisni obliki, ki glede na vrsto in obseg dejavnosti vsebuje zlasti načrt za izvedbo predpisanih zahtev in ukrepov, načrt in postopke za izvedbo ukrepov v primerih neposredne nevarnosti ter opredelitev obveznosti in odgovornosti odgovornih oseb delodajalca in delavcev za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.

V izjavi o varnosti z oceno tveganja delodajalec določi posebne zdravstvene zahteve, ki jih morajo izpolnjevati delavci za določeno delo v delovnem procesu, ali za uporabo posameznih sredstev za delo, in sicer na podlagi strokovne ocene izvajalca medicine dela.

Obveščanje, seznanjanje ter usposabljanje delavcev

Delodajalec mora delavce obveščati o varnem in zdravem delu tako, da izdaja pisna obvestila in navodila. V izjemnih primerih, kadar jim grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje, so taka obvestila in navodila lahko tudi ustna.

Prav tako mora delodajalec delavce seznaniti o vrstah nevarnosti v delovnem okolju in na delovnem mestu, o varnostnih ukrepih, potrebnih za preprečevanje nevarnosti in zmanjšanje škodljivih posledic, o delavcih, zadolženih za izvajanje ukrepov prve pomoči, ter delavcih oziroma pooblaščenih osebah po posebnih predpisih, zadolženih za izvajanje ukrepov požarnega varstva in evakuacije.

Poleg tega mora zagotoviti obveščenost nosečih delavk, mladih in starejših delavcev ter delavcev z zmanjšano delovno zmožnostjo o rezultatih ocenjevanja tveganja ter o ukrepih delodajalca za varnost in zdravje teh delavcev pri delu.

Delodajalec mora delavca tudi usposobiti za varno opravljanje dela ob sklenitvi delovnega razmerja, pred razporeditvijo na drugo delo, pred uvajanjem nove tehnologije in novih sredstev za delo ter ob spremembi v delovnem procesu, ki lahko povzroči spremembo varnosti pri delu.

Usposabljanje mora biti prilagojeno posebnostim delovnega mesta in se izvaja po programu, ki ga mora delodajalec po potrebi obnavljati in katerega vsebino mora spreminjati glede na nove oblike in vrste nevarnosti.

Dolžnosti v zvezi s preprečevanjem mobinga

Delodajalec mora prav tako sprejeti ukrepe za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje primerov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnih mestih, ki lahko ogrozijo zdravje delavcev.

Odgovornost delodajalca

Delodajalčeva odgovornost je vselej primarna. Kaj to pomeni? Tudi v primeru, če ta prenese strokovne naloge na področju varnosti pri delu na strokovnega delavca ali zunanjo strokovno službo ter strokovne naloge v zvezi z izvajanjem zdravstvenih ukrepov na izvajalca medicine dela, ga to ne odvezuje odgovornosti na tem področju.

Oškodovani delavec bo torej v primeru, če mu bo nastala škoda le-to primarno uveljavljal od delodajalca, ta pa bo lahko kasneje, če se bo izkazalo, da je denimo za nastanek škode odgovoren strokovni sodelavec ali zunanja strokovna služba, le-to regresno uveljavljal od njih. Tudi obveznosti delavcev glede varnosti in zdravja pri delu ne vplivajo na načelo odgovornosti delodajalca. To pomeni, da tudi, če bi bil za nastanek poškodbe poleg delodajalca odgovoren tudi delavec pa bi se izkazalo, da mu ob tem delodajalec ni zagotovil varnega delovnega okolja, bil za škodo še vedno odgovoren delodajalec, razlika bi bila le v tem, da bi lahko slednji v tem primeru od delavca uveljavljal njegov delež odgovornosti.

Sklep

Ker je delodajalec tisti, ki razpolaga z ustreznimi finančnimi sredstvi, znanji, kadri, ipd., je povsem razumljivo, da se je zakonodajalec odločil, da večji del odgovornosti v zvezi z zagotavljanjem varnosti in zdravja pri delu naloži njemu. V tem smislu mora delodajalec poskrbeti za cel niz ukrepov, ki delavcu zagotavljajo varno okolje. To vključuje številne preventivne ukrepe, dolžnost obveščanja, ocenjevanje tveganja, izdelavo izjave o varnosti, pa tudi posebno skrb za nekatere posebne kategorije delavcev, kot so denimo noseče delavke.

Delodajalčeva odgovornost je tudi zagotovitev takega delovnega okolja, v katerem ne bo prihajalo do trpinčenja in spolnega nadlegovanja zaposlenih. Pri vsem tem je treba jasno poudariti, da je delodajalčeva odgovornost v zvezi z zagotavljanjem varnosti in zdravja pri delu primarna, kar pomeni, da delodajalec odgovarja tudi v primeru, če določene zadolžitve v zvezi z zagotavljanjem varnosti in zdravja pri delu prenese na druge subjekte (denimo na strokovnega sodelavca).

***

(1) V prvi vrsti je to Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/11)

***

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj