Slovenski paviljon na EXPO v Dubaju bi lahko postal dom slovenskega gospodarstva v Združenih arabskih emiratih

Slovenski paviljon na EXPO v Dubaju bi lahko postal dom slovenskega gospodarstva v Združenih arabskih emiratih

15. 02. 2022

1 0
Koristnost članka
1 oseb je članek označilo kot koristen.

Vir in informacije: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, 9. 2. 2022, www.gov.si

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek se je mudil na delovnem obisku v Dubaju, kjer je potekal slovenski nacionalni dan. Nastop na svetovni razstavi Expo v Dubaju predstavlja največjo organizirano gospodarsko predstavitev Slovenije v 30 letih. Minister Počivalšek je ob tej priložnosti napovedal, da si bo prizadeval, da bi paviljon, ki je sicer eden bolj prepoznavnih na svetovni razstavi, postane dom slovenskega gospodarstva na Bližnjem Vzhodu.

ZAE predstavljajo drugo najpomembnejšo gospodarsko partnerico med zalivskimi državami, takoj za Savdsko Arabijo. Trgovinska menjava med Slovenijo in ZAE je leta 2020 znašala 124 milijonov evrov (+ 4,4 % več kot leto pred tem), pri čemer je izvoz znašal dobrih 95,6 milijonov evrov (+6,1 %) ter uvoz 28,4 milijonov evrov (-1,1 %). Na trg ZAE izvaža trenutno 188 slovenskih podjetij. Slovenska podjetja so imela v ZAE leta 2020 1,1 milijon evrov naložb, medtem ko je bilo v Sloveniji 62 milijonov evrov naložb podjetij iz ZAE. Trenutno so na trgu ZAE prisotna štiri slovenska podjetja, medtem ko je v Sloveniji 60 gospodarskih družb s kapitalom iz ZAE.

ZAE že dlje časa veljajo za poslovni in finančni center Zaliva, postajajo pa tudi eden glavnih svetovnih igralcev na področjih logistike in vrhunskih tehnologij. ZAE se ponašajo z ugodnim in prijaznim poslovnim okoljem, v svetovnem merilu z nizkimi operativnimi stroški poslovanja, močnimi trgovskimi povezavami z Azijo in Afriko, številnimi prostotrgovinskimi conami za celo paleto poslovnih dejavnosti, od industrije, logistike, medijev, informacijsko-komunikacijskih tehnologij, finančnih storitev, letalske industrije, izobraževanja, različnih dobrin in humanitarnih dejavnosti.

Priložnosti za sodelovanje med državama obstajajo predvsem v segmentih visokih tehnologij, zelenih tehnologij in varovanja okolja, e-mobilnosti, digitalizacije in umetne inteligence, vesoljske in zdravstvenih tehnologij ter storitev, logistike in živilsko-predelovalne industrije.

Več o tem

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne



Nazaj