09. 02. 2022

Objavljeno: Saop d.o.o., 3. 2. 2022, www.minimax.si

Bolniška odsotnost je začasna odsotnost z dela iz zdravstveno upravičenih razlogov. Odobritev bolniške odsotnosti je v pristojnosti osebnih zdravnikov, ki delujejo v sistemu zdravstvenega zavarovanja in imenovanih zdravnikov na ZZZS.

Pravila za uveljavljanje bolniške odsotnosti se razlikujejo glede na razlog in trajanje odsotnosti.

Novost, ki stopi v veljavo s 1. 3. 2022 bo razbremenila delodajalce in samostojne podjetnike, saj bo delodajalec kril le prvih 20 dni bolniške odsotnosti namesto dosedanjih 30 dni. To velja za posamezno odsotnost z dela in za največ 80 dni v koledarskem letu (prej 120 dni).

Te novosti so zapisane v noveli Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, in še nista objavljeni v Uradnem listu, bosta pa v kratkem.

Bolniška odsotnost do 20 dni (po novem od 1. marca 2022)

Za uveljavljanje bolniške odsotnosti morajo zaposleni obiskati osebnega zdravnika, ki odobri bolniško odsotnost in izda bolniški list. Za prvih 20 dni dobi zaposleni nadomestilo plače, ki je v celoti breme delodajalca.

Tudi samozaposleni morajo pridobiti bolniški list in si pravilno obračunati prispevke. Za prvih 20 dni bolniškega dopusta si s. p. krije stroške sam.

Daljša bolniška odsotnost - nad 20 dni (po novem od 1. marca 2022)

Če je zaposleni odsoten več kot 20 dni, njegovo odsotnost presoja komisija, ki jo imenuje ZZZS. Komisija zaposlenemu izda odločbo, v kateri je poleg podatka o razlogu in datuma izteka nadomestila naveden tudi režim gibanja delavca v času odsotnosti.

Plačilo bolniške odsotnosti do 20 dni gre v breme delodajalca, nad 20 dni pa v breme ZZZS. 

Od leta 2012 je v veljavi Zakon za uravnoteženje javnih financ, ki višino nadomestila v breme ZZZS deli na odsotnost do 90 dni in odsotnost nad 90 dni.

Višina nadomestila glede na razlog zadržanosti do 90 dni:

• 100 % osnove ob zadržanosti z dela zaradi poklicne bolezni, poškodbe pri delu, darovanja krvi. Pri tem je treba opozoriti, da se poškodba na poti na delo in z dela ne šteje za poškodbo pri delu že od leta 2013, razen v primeru, ko prevoz organizira delodajalec.
• 80 % osnove ob zadržanosti z dela zaradi bolezni, nege družinskega člana in usposabljanje otroka za rehabilitacijo
• 70 % osnove ob zadržanosti z dela zaradi poškodb izven dela, spremstva, ki ga odredi zdravnik, in poškodba izven dela po tretji osebi (npr. prometna nesreča, katere povzročitelj je tretja oseba). 

V primeru odsotnosti nad 90 dni se odmerni odstotek bolniškega nadomestila zviša za 10 %.

Zakonske spremembe, ki stopijo v veljavo s 1. 3. 2022, bomo v Minimaxu uredili samodejno in bolniške odsotnosti se bodo pravilno obračunale.

Kako je z bolniškim nadomestilom za Covid-19?

V primeru, da je zaposleni pozitiven na Covid-19, mu je odrejena izolacija in mu pripada 90 % osnove. V tem primeru od prvega dne bolniško nadomestilo krije ZZZS. Enako velja tudi za samozaposlene.

Kratkotrajna bolniška odsotnost do 3 dni (do 28. 2. 2022)

V Zakonu o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic COVID-19 (ZDUPŠOP), ki je začel veljati 30. 12. 2021, je dodan ukrep, ki omogoča pravico do kratkotrajne odsotnosti z dela zaradi bolezni. To lahko zaposleni izkoristi brez potrdila zdravnika o upravičeni zadržanosti od dela, vendar le v trajanju do tri zaporedne delovne dni. To pa lahko uporabi le enkrat v koledarskem letu. V praksi to tudi pomeni, da četudi je zaposleni po tem ukrepu odsoten zgolj en dan, je pravico v tekočem letu že izkoristil.  

Za čas kratkotrajne odsotnosti zaposleni prejeme nadomestilo plače, ki jo izplača delodajalec. Delodajalci lahko vložijo zahtevek za refundacijo od ZZZS, in sicer najpozneje do 31. 5. 2022.

Ta pravica ne velja za samostojne podjetnike.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj