29. 01. 2013

Vir in informacije: Finance, 28. 1. 2013, www.finance.si, Avtor: Monika Weiss

Januarja so dolžniki v pobot pri AJPES prijavili za četrtino manj zapadlega dolga kot januarja lani

Dolžniki so v januarski pobot, ta je tekel minuli petek, prijavili za 641 milijonov evrov zapadlih obveznosti. To je najmanj od aprila 2011, odkar je pobot obvezen. Je kriv tudi slab nadzor nad dolžniki?

Od 641 milijonov prijavljenih obveznosti jih je bilo v petkovem pobotu pobotanih sedem odstotkov ali 45 milijonov evrov - za toliko se je torej zmanjšala medsebojna zadolženost podjetij.

Znesek zapadlih neplačanih obveznosti, ki jih dolžniki po zakonu morajo prijaviti v obvezni večstranski pobot pri AJPES, se sicer zmanjšuje skorajda iz meseca v mesec. Januarja lani so na primer dolžniki v pobot prijavili za 869 milijonov evrov zapadlega dolga do upnikov, januarja letos pa kar za četrtino ali 228 milijonov evrov manj.

Zakaj se prijavljene obveznosti znižujejo?

Razlogov, da dolžniki v obvezni pobot prijavljajo vse manj zapadlega dolga (dolžni so prijavljati vse nad 250 evrov), je več, opozarjajo poznavalci. Opozarjajo še, da upad ni kazalec, da je plačilna disciplina boljša.

Pomembna sta dva razloga. Prvič, zaradi krize je vse manj kupo-prodajnih aktivnosti oziroma posla, veliko podjetij je propadlo. In drugič, del gospodarstva, ki še živi, je previdnejši pri preverjanju partnerjev, zavaruje plačila, zahteva avanse.

Zagotovo pa je razlog za zmanjševanje zneska prijavljenih obveznosti tudi izredno pomanjkljiv nadzor nad dolžniki, ki zapadlih dolgov preprosto ne prijavljajo v pobot.

Kako si lahko pomagajo upniki?

Upniki lahko na spletni strani AJPES v aplikaciji ePobot - Vpogled v podatke večstranskeg pobota preverijo, ali so njihovi dolžniki prijavili v pobot svoje obveznosti in v kolikšnem znesku.

Po zakonu dolžniku, ki bi moral, pa ne prijavi obveznosti v pobot - in ga seveda Durs najde -, grozi od sto do deset tisoč evrov globe.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj