13. 11. 2009

Vir in informacije: Finance, 27.10.2009, http://www.finance.si/, Avtor: Simon Žgavec, Vid Leskovec

Najpogostejša oblika gospodarske družbe pri nas je d.o.o.

Družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) je najpogostejša oblika gospodarske družbe pri nas. To še toliko bolj drži za male in srednje družbe. Ena izmed prvih in tudi glavnih stvari, na katero morajo pred njeno ustanovitvijo pomisliti družbeniki, je družbena pogodba - pravni akt, ki ureja zgradbo družbe.

Uvodoma je treba omeniti možnost sklenitve družbene pogodbe na posebnem obrazcu E-VEM (vse na enem mestu). V tem primeru družbene pogodbe ni treba skleniti v obliki notarskega zapisa (notar namreč zgolj overi podpise družbenikov), kar pomeni določen prihranek pri času in denarju. Seveda je treba poudariti, da je osnovna vsebina družbene pogodbe v tem primeru vnaprej točno določena (razen nekaj izjem) na obrazcu, ki vsebuje le obvezne sestavine družbene pogodbe. Obrazec bo tako primerna izbira le v razmeroma enostavnih odnosih med družbeniki.

Če so odnosi med družbeniki bolj kompleksni in če želimo v družbeno pogodbo vključiti tudi druge določbe, ki naj olajšajo poslovanje in podrobneje uredijo nekatere pomembne elemente, tako izbiro odsvetujeva. V nadaljevanju opozarjava in na kratko predstavljava nekaj točk, za katere je smiselno, da so urejene v družbeni pogodbi.

Dejavnosti družbe

Družba lahko načeloma opravlja le tiste dejavnosti, ki jih ima določene v družbeni pogodbi. Glavni praktični vprašanji pri tem sta, kako je s stroški, če v družbeni pogodbi določimo večje število dejavnosti in kako je z dovoljenji za opravljanje teh dejavnosti. Stroški določitve večjega števila dejavnosti (odkar se ne zahteva več objava v Uradnem listu) so minimalni (gre za višje stroške zaradi tega, ker bo družbena pogodba v notarskem zapisu daljša).

To je v primerjavi s tem, da pri ustanovitvi določimo le nekaj dejavnosti in moramo zaradi tega pozneje družbeno pogodbo spreminjati, seveda zanemarljivo. Zato je smiselno že na začetku določiti čim več potencialnih dejavnosti. Pri tem je odveč bojazen, da bi sam zapis določene dejavnosti v družbeni pogodbi pomenil, da bo (morala) družba za to dejavnost tudi pridobiti dovoljenje (če se to zahteva). Dovoljenje je namreč treba pridobiti šele, ko (točneje tik preden) družba določeno dejavnost začne tudi dejansko opravljati.

Poslovni naslov

Poslovni naslov družbe je treba razlikovati od sedeža družbe. Sedež družbe je v skladu z besedilom zakona kraj, ki je kot sedež vpisan v register. Za sedež je mogoče določiti kraj, kjer družba opravlja dejavnost, ali kraj, kjer se v glavnem vodijo njeni posli, ali kraj, kjer deluje poslovodstvo družbe. Konkretno bo denimo sedež družbe v Ljubljani, poslovni naslov pa se bo glasil Dunajska cesta 100.

Sedež je treba določiti v družbeni pogodbi, pri določitvi poslovnega naslova pa zakon tega ne zahteva. Navedeno pomeni, da poslovnega naslova zato ni smiselno določati v družbeni pogodbi, je pa obenem smiselno določiti, da ga lahko s sklepom spreminja direktor. Tako bo mogoče zelo enostavno določiti nov poslovni naslov, če bo sedež isti. Direktor bo sprejel sklep, kar pomeni, da tega ne bo treba narediti družbenikom, hkrati pa tudi ne bo treba spreminjati družbene pogodbe, ker poslovni naslov v njej ni zapisan.

Poznejša vplačila

V praksi družbenike večkrat zanima, kako lahko v družbo hitro "vložijo" nekaj denarja, in sicer tako, da bi ga pozneje lahko tudi čim hitreje dobili (del ali v celoti) nazaj (ko takšen "vložek" ne bi bil več potreben). Ena od enostavnejših zakonitih možnosti so tudi poznejša vplačila družbenikov. Ta so lahko določena na tri načine, in sicer tako da se določi obveznost poznejših vplačil v družbeni pogodbi ob ustanovitvi, se v družbeni pogodbi ob ustanovitvi naknadna vplačila le dopustijo, o dejanski uporabi te možnosti pa odločijo družbeniki s sklepom, ali pa se obveznost naknadnih vplačil določi pozneje, tako da se spremeni prvotna družbena pogodba.

Predvsem druga možnost je lahko zelo praktična, saj je določena kot možnost (ne dolžnost) družbenikov, in to že vnaprej (ni treba torej spreminjati družbene pogodbe, ko se pojavi potreba po tem). Poleg tega zakon tudi posebej določa, da se družbenikom lahko vrnejo vplačana poznejša vplačila, ki niso namenjena kritju osnovnega kapitala ob izgubi. Vračilo se sicer ne sme opraviti prej kot tri mesece od dne, ko je bil sklep o vračilu objavljen na predpisan način, vendar je to še vedno enostavnejša možnost od postopka povečanja in pozneje (ko družbenik želi dobiti denar vrnjen) zmanjšanja osnovnega kapitala.

"Vodstvo" družbe

Vodenje poslov in zastopanje d. o. o. je v pristojnosti poslovodje, ki se v praksi pogosto imenuje direktor družbe. Zakon prepušča družbenikom možnost izbire števila direktorjev, trajanja njihove funkcije in tudi vrste zastopanja (ali zastopajo direktorji posamično - samostojno ali vsi oziroma nekateri izmed njih skupno). Poleg tega ima družba lahko tudi enega ali več prokuristov, pri čemer družbeniki v družbeni pogodbi določijo tudi postopek podelitve prokure, določijo pa lahko tudi število prokuristov in vrsto zastopanja (skupno, posamično). Poleg tega zakon ponuja tudi možnost različnih kombinacij skupnega zastopanja enega ali več direktorjev z enim ali več prokuristi. Končno pa obstaja tudi možnost, da se v družbeni pogodbi določi, da bo imela družba nadzorni svet. Glede na navedeno je pomembno, da družbeniki razmislijo in v družbeni pogodbi ustrezno uredijo tudi navedene elemente.

Konkurenčna prepoved oziroma klavzula

Zakon določa, da družbeniki in poslovodje družbe z omejeno odgovornostjo ter prokuristi ne smejo sodelovati pri nobeni od teh vlog, pa tudi ne kot delavci v katerikoli drugi družbi ali kot podjetnik, ki opravlja dejavnost, ki je ali bi lahko bila v konkurenčnem razmerju z dejavnostjo prve družbe (konkurenčna prepoved). Družbena pogodba pa lahko določi pogoje, ob katerih je tem osebam dopustno sodelovati pri konkurenčni družbi in tudi da traja prepoved tudi potem, ko je nekdo izgubil lastnost prej navedene osebe, pri čemer prepoved ne sme trajati več kot dve leti - v določenih primerih več kot šest mesecev (konkurenčna klavzula).

Glede na konkretne okoliščine (morebitno že obstoječo ali načrtovano udeležbo družbenikov ali vodstva v konkurenčnih družbah ali izrecno potrebo, da se taka udeležba prepreči tudi za čas prenehanja funkcije) je dobro v družbeni pogodbi individualno (se pravi za vsako družbo posebej) te stvari premišljeno urediti. Pri tem je treba seveda upoštevati še konkurenčno prepoved po delovno pravnih predpisih, ki velja neodvisno od tovrstnih prepovedi po pravu družb.

Ureditev za lastne potrebe

Da se ureditev d. o. o. dejansko prilagodi potrebam družbenikov (izogibanju dodatnih stroškov, ki bi nastali zaradi poznejšega spreminjanja družbene pogodbe), je treba omeniti vsaj še nekaj drugih določil, ki si zaslužijo pozornost iz enakih razlogov: natančno urejena možnost izstopa in izključitve družbenika, določitev in način varovanja poslovne skrivnosti in določitev potrebnih večin za sprejetje določenih skupščinskih sklepov (kjer je to mogoče). Zaradi navedenega je obisk strokovnjaka, ki bo družbenikom vnaprej predstavil posamezne možnosti in pripravil ustrezno (in nikakor ne "šiml") družbeno pogodbo, zelo priporočljiv. Navedeno bo namreč družbenikom prihranilo čas in denar v prihodnosti, poleg tega pa tudi olajšalo poslovanje.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj