04. 12. 2012

Objavljeno: STA, 29. 11. 2012, www.sta.si

Državni zbor je sprejel paket sprememb davčne zakonodaje, ki prinaša spodbude za podjetja in poenostavlja davčne postopke, predvideva pa tudi javno objavo večjih davčnih dolžnikov in obdavčuje finančne storitve. Vlada, ki od teh sprememb pričakuje blizu 60 milijonov evrov prihodkov letno, dodatno napoveduje zvišanje trošarin.

Z novelama zakona o davku od dohodkov pravnih oseb ter zakona o dohodnini se bo dalo manjšim zavezancem možnost, da se odločijo za pavšalno obdavčitev. V sistem bodo lahko vstopili samostojni podjetniki in podjetja, ki letno ustvarijo manj kot 50.000 evrov prihodkov.

To pomeni, da jim ne bo treba dokumentirati dejanskih stroškov, ampak se jim bo 70 odstotkov prometa priznalo kot normirani strošek, na razliko pa se bo obračunal davek po veljavni stopnji. Pri samostojnih podjetnikih in osebah, ki opravljajo dejavnost, znaša ta davčna stopnja 20 odstotkov, medtem ko je za pravne osebe davek letos določen v višini 18 odstotkov, v prihodnjih letih pa se bo postopno znižal do 15 odstotkov.

Gre za zmanjšanje davčnega bremena pri večini zavezancev, davčno okolje bo za manjše podjetnike po novem enostavnejše, bolj predvidljivo in tudi bolj spodbudno.

Z novelo zakona o dohodnini se posega tudi v nekatere olajšave. Posebna osebna olajšava od študentskega dela, ki je za leto 2012 določena pri približno 3200 evrih, se bo znižala za četrtino.

Prihodki od oddajanja premoženja v najem bodo po novem obdavčeni cedularno, torej z dokončnim davkom, ki bo z letom 2013 določen pri 25 odstotkih. Gre za sistemsko ureditev, saj so vsi ostali dohodki, ki ne izvirajo iz opravljanja nekega dela, v sedanjem sistemu dohodnine že obdavčeni cedularno.

Vlada pa ne vztraja več pri ukinitvi posebne osebne olajšave od dohodkov čezmejnih delovnih migrantov v višini 7400 evrov. Ta olajšava je predmet ustavne presoje in tudi sami zavezanci so dali drugačne predloge, zato bo vlada z morebitnim posegom vanjo počakala.

Spremembe pri noveli zakona o davku od dohodkov pravnih oseb se nanašajo tudi na določbe o prenašanju izgub v naslednja davčna obdobja. Ta možnost se bo omejila, in sicer se bo lahko davčna osnova podjetij zaradi ustvarjene izgube v preteklih letih zmanjšala le še za polovico in ne več v celoti, kot velja zdaj.

Ta določba bo prvič učinkovala pri poračunu davka v letu 2014, ko naj bi se v državni proračun steklo dodatnih 25 milijonov evrov. V daljšem časovnem obdobju pa je pričakovati, da bodo podjetja plačala približno enako davka, kot bi ga sicer brez sprememb zakona.

Po zgledu več evropskih držav se je tudi Slovenija odločila za javno objavo imen večjih davčnih dolžnikov. Na seznam, ki ga bosta enkrat mesečno na svojih spletnih straneh objavljali davčna in carinska uprava, bodo uvrščeni zavezanci z več kot 5000 evrov dolga, ki s poravnavo davčnih obveznosti zamujajo vsaj 90 dni.

Predlog novele zakona o davčnem postopku poleg tega določa, da računalniški programi v blagajnah ne smejo omogočati brisanja izvornih podatkov. S tem naj bi se zmanjšalo utaje in izogibanje plačevanju davkov pri blagajniškem poslovanju.

Z zakonom o davku na finančne storitve se bo uvedel prometni davek na plačilo storitev finančnega posredovanja. Plačevati ga bodo morale banke in druge finančne institucije, in sicer v višini 6,5 odstotka od nadomestila oz. provizije, ki se zaračuna za opravljeno finančno storitev. Ne bo pa ta davek veljal za transakcije na borzi in upravljanje investicijskih skladov. Prva vplačila davka naj bi bila izvedena v maju, na leto naj bi se v proračun steklo dodatnih 35 milijonov evrov letno.

Državni zbor se je seznanil z umikom selektivnega zvišanja DDV iz zakonodajne procedure. Namesto tega namerava vlada zvišati trošarine.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj