09. 10. 2012

Vir in informacije: Finance, 10. 9. 2012, www.finance.si, Avtor: Lojze Javornik

Najpogostejše težave pri pridobivanju raznih evropskih pomoči za podjetniško dejavnost

Podjetniki pogosto delujejo po načelu: »Imam idejo, potrebujem denar za izvedbo.« Toda javni skladi, kjer iščejo podporo, imajo svoja pravila delovanja, zato marsikateri podjetnik ne dobi pričakovane pomoči.

Kako se lotiti te zadeve?

Postopki za pridobitev razvojnih pomoči so precej natančno predpisani, toda brez vnaprej znanih pravil ne bi bil mogoč nadzor.

Ključ do pomoči je dober načrt

Podjetja, ki želijo pridobiti javna sredstva, morajo narediti strategijo, kar še posebej velja za razvojno-raziskovalno pomoč. Toda sistem finančnih pomoči prek javnih skladov je narejen tako, da je treba vse načrtovati vnaprej. Mnogi, ki ne poznajo pravil delovanja, si poiščejo začasne vire za svoje inovacijske ideje, toda s tem navadno zaprejo vrata za financiranje razvojne dejavnosti, kajti pravila ponavadi zahtevajo, da je treba prijaviti idejo. Podjetniki se pritožujejo nad zbirokratiziranostjo. Seveda bi vsi želeli, da bi bil sistem javnih sredstev bolj prilagodljiv, toda hkrati se zahteva tudi večji nadzor nad porabo javnih sredstev. To pa zahteva vnaprej predvidene postopke, ki jih je mogoče nadzirati, kar v praksi pomeni, da mora tisti, ki želi uspešno pridobivati razvojne pomoči, najprej dodobra spoznati, kako deluje sistem.

Glavne usmeritve so zapisane v razvojnih dokumentih. Na ravni EU je to strategija Evropa 2020 – iz te izhajajo vsi drugi dokumenti na posameznih področjih in tudi vsi ukrepi razvojnih spodbud. Podjetja bi morala poznati temeljne strateške usmeritve komisije in tudi države. Težava je, ker številni podjetniki niso vešči branja teh dokumentov in zato nimajo povsem natančne predstave, kaj pomenijo posamezne usmeritve. Zato težko ugotovijo, katera pomoč pride v poštev za njihov načrt.

Če vam enkrat spodleti, poskusite naslednjič

Ko spoznate sistem, boste hitro ugotovili, da se razpisi ponavljajo. Ker finančna perspektiva zajema sedemletno obdobje, se cikel ponovi. Če vam torej ne uspe na letošnjem razpisu, boste imeli novo priložnost prihodnje leto. Seveda, če boste znali poiskati svoje mesto v opredeljenih razvojnih prioritetah.

Kam po finančno pomoč za naložbe

Podjetniki dobijo za izvedbo naložb pomoč praviloma pri nacionalnih financerjih – to so predvsem Slovenski podjetniški sklad, ob njem pa tudi Eko sklad (Slovenski okoljski javni sklad) in Slovenski regionalno razvojni sklad (Ribniški sklad). Te finančne institucije sledijo usmeritvam svojih matičnih ministrstev, ta pa usmeritvam evropske komisije. Pomoč je večinoma v obliki garancij, subvencij obrestne mere, posojil in lastniškega kapitala, medtem ko se obseg nepovratnih oblik pomoči po usmeritvah evropske komisije manjša.

Financiranje razvoja in raziskav

Pri financiranju razvojno raziskovalne dejavnosti je bil v iztekajoči se finančni perspektivi najpomembnejši sedmi okvirni program. Ta je bil sicer bolj pisan na kožo raziskovalcem, čeprav je evropska komisija postavila cilj, da morajo 15 odstotkov sredstev podeliti podjetjem, kar pa ni bilo vedno doseženo. Program je namenjen vrhunski raziskovalni dejavnosti, zato so se uspešno prijavljala večja visokotehnološka podjetja in inštituti, tudi slovenski. Tu je še razvojno raziskovalni program Eureka, ki je širši, medvladni, pri katerem sodeluje tudi evropska komisija. Doma pa sredstva za financiranje razvojno raziskovalnih dejavnosti razpisuje tehnološka agencija.

Podpora pri osvajanju trgov

Tudi za osvajanje novih trgov so na ravni EU razpisi v okviru zdajšnjega programa CIP, čeprav gre za manjši obseg sredstev. Pridobijo jih lahko podporne institucije za financiranje različnih storitev, s katerimi pomagajo podjetjem pri prodoru na nove trge. Doma je glavna ustanova na tem področju Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI), ki ponuja sredstva za sodelovanje na mednarodnih sejmih, za spodbujanje tujih naložb, za financiranje dejavnosti slovenskih poslovnih klubov, sofinanciranje tržnih raziskav in podobno.

Pogled v novo finančno perspektivo

Na začetku poletja je evropska komisija objavila predloge novih programov, ki bodo podlaga za razpise v novi finančni perspektivi od leta 2014 do 2020. Za področje podjetništva bo dozdajšnji program CIP nasledil COSME (program za konkurenčnost malih in srednjih podjetij). Evropska komisija za ta program predvideva 2,5 milijarde evrov in znotraj tega je polovica namenjena za finančne instrumente, ki jih bodo lahko pridobile države in jih prek finančnih posrednikov, kakršen je pri nas Slovenski podjetniški sklad, razdelile upravičencem. Sedmi okvirni program pa bo nadomestil Horizont oziroma Obzorje 2020. Evropska komisija obljublja, da bodo pravila za pridobivanje teh pomoči poenostavljena in prilagojena podjetjem. Koliko bo dosežen ta cilj, pa bomo videli, ko bodo objavljeni prvi razpisi in navodila za izvajanje in poročanje.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj