19. 09. 2012

Vir in informacije: www.izvoznookno.si, 6. 9. 2012, Avtor: Bojan Pivk

EU bo v prihodnjih mesecih počasi končala pogovore o prosti trgovini z Moldavijo, Gruzijo in Armenijo, vendar še ni jasno, kdaj naj bi ti sporazumi tudi dejansko zaživeli. Po nekaterih informacijah proti koncu leta 2013 oz. v letu 2014. Omenjeni trgi so relativno majhni, vendar zaradi svoje pomembne geografske lege ponujajo številne priložnosti.

Sporazumi naj bi bili obsežni in naj bi zajemali določbe, ki bodo urejale več področij, in sicer liberalizacijo trgovine z blagom, liberalizacijo trgovine s storitvami in zakonodajne zadeve, kot so pravice intelektualne lastnine, konkurenca, javna naročila in trajnostni razvoj.

Menjava EU z omenjenimi državami znaša nekaj manj kot šest milijard evrov, unija pa je njihov največji trgovinski partner. Menjava med EU in Gruzijo je lani znašala 2,2 milijarde evrov, z Moldavijo 2,7 milijarde evrov, z Armenijo pa nekaj več kot 950 milijonov evrov. Menjava slovenskega gospodarstva z omenjenimi državami je skromna in dosega le nekaj milijonov evrov.

Medtem ko je Moldavija "vrinjena" med Romunijo in Ukrajino in je neke vrste tampon cona med EU (Romunijo) in Ukrajino, sta Gruzija in Armenija stičišča Evrope, Azije in Bližnjega vzhoda. Vse tri omenjene države nekdanje Sovjetske zveze z naravnimi viri niso ravno najbogatejše, kljub temu pa zaradi prej omenjene lege igrajo pomembno trgovinsko vlogo. Prav zato se tam sklepajo številni posli tudi za države v soseščini, to pa je priložnost tudi za slovenska podjetja, pri čemer zaradi relativne majhnosti trgov, uspejo lahko predvsem majhna in srednja podjetja z nišnimi izdelki in storitvami.

Trgi so si kljub nekdanjem skupnem bivanju v Sovjetski zvezi precej različni, imajo pa nekaj skupnih točk: brez lokalnega agenta oz. partnerja ne gre, potreben je oseben stik s poslovnimi partnerji, skoraj nujno je znanje lokalnega jezika ali vsaj ruščine, precej razvejana je birokracija, pa tudi korupcija, administrativni postopki pa so se od razpada Sovjetske zveze le malo spremenili.

Potrebe in priložnosti so v omenjenih državah različne, predvsem zaradi različnega razvoja in odprtosti svetu. Medtem ko je Gruzija precej odprta država za tujce, npr. Armenija po tem ravno ne slovi. Gruzija trenutno ponuja predvsem priložnosti na področju gradnje in opremljanja cestne infrastrukture, hotelov, vodooskrbnih in vodovarstvenih rešitev, pa tudi na področju dobav avtomobilskih delov in prehrane.

Armenija je nekoliko bolj specifična, saj so transportni stroški visoki, tudi zaradi načina vstopa v državo, saj je zaradi političnih napetosti (s Turčijo) in tudi vojaških konfliktov (z Azerbajdžanom) "transportno blokirana" z dveh strani. Priložnosti v Armeniji pa lahko iščejo predvsem podjetja s področja farmacevtike, proizvodnje in dobave storitev s področja medicine in medicinskih pripomočkov, pohištva in telekomunikacij.

Moldavija je precej bolj odprta država. Zaradi svojih negotovih političnih razmer, del države se je odcepil v rusko sponzorirano Pridnjestrje, etnična sestava pa je izredno močno navezana na Romunijo. Moldavski trg ponuja priložnosti predvsem za elektroindustrijo, farmacevtiko, proizvajalce kmetijske opreme in mehanizacije, pa tudi računalniških rešitev.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj